Napad "voljnih" na "uspeh" ZDA

Jemen, država, ki jo je ameriški predsednik Barack Obama še nedavno v svojih slavnostnih govorih predstavljal kot najbolj uspešen primer "vojne proti terorizmu" se je spremenila v novo prizorišče mednarodne regionalne vojne. Saudska Arabija in več zalivskih držav je namreč brez odobritve Varnostnega Sveta OZN sprožilo vojaški napad proti jemenskim upornikom iz vrst šiitskega plemena Hutijev, ki so prejšnji mesec z oblasti pregnali predsednika Abda Rabo Mansurja Hadija. Saudski veleposlanik v ZDA Adel al Džubair, je cilj operacije, v kateri sodeluje deset držav, »zaščititi in podpreti legitimno jemensko vlado ter radikalnemu gibanju Hutijev preprečiti prevzem oblasti«.

Po poročanju arabskih medijev v operaciji "Odločilna nevihta" s stotimi letali sodelujejo Saudska Arabija, s 30 Združeni arabski emirati, z osmimi Bahrajn, s po šestimi pa Maroko in Jordanija. Letala nad Jemen pošiljata tudi tudi Kuvajt in Egipt. Tudi Sudan je ponudil tri vojaška letala, v operaciji pa želi sodelovati tudi Pakistan. To je verjetno le priprava na večje kopenske operacije, saj je Saudska Arabija ob mejah z Jemnom razporedila 150.000 vojakov in težko topništvo. Pričakuje pa še pomoč Egipta, Pakistana, Jordanije in Sudana. Tem državam ZDA nudijo tudi "logistično in obveščevalno podporo."

Vse to seveda ne more izničiti dejstva, da napad regionalne koalicije držav na drugo državo, pa čeprav zaradi državljanske vojne in prevrata v njej, ni mednarodnopravno zakonit. V tem smislu bodo vsaj šiitski uporniki v Jemnu napadalce zagotovo pričakali kot agresorje, "šiitsko-sunitska" fronta ki seka najrazličnejše meje samo še formalno "suverenih" držav pa se bo tako kmalu razprostirala od Sirije na severu pa vse do Jemna na jugu. V tem kaosu se številne sunitske države (skupaj s pretežno šiitsko vlado v Iraku in iranskimi silami v Siriji ter Iraku) hkrati borijo proti Islamski državi in napadajo šiitske upornike v Jemnu, ki jih podpira Iran, njihov "zaveznik" v Siriji in Iraku. Tako se sestavljajo precej nenavadne koalicije, ki se po zaslugi modre in daljnovidne politike ZDA pletejo na Bližnjem vzhodu.

Vse skupaj v resnici seveda predstavlja popoln polom ameriške zunanjepolitične strategije na Bližnjem vzhodu, ki je s številnimi intervencijami napadenim državam želela prinesti "demokracijo", to pa se je končalo le z razpadi držav in državljanskimi vojnami, ki so okrepile skrajneže in zmanjšale tudi varnost "zahoda", skupaj s tistim delom EU, v katerem domuje Slovenija. V tem položaju bi se lahko "vojna preko posrednikov" razširila še na nove države, saj ni verjetno, da bo Iran prekinil s podporo šiitskim Hutijem. Obenem omenjeno dejstvo - da ZDA v Jemnu dopuščajo napad "regionalne koalicije voljnih" zoper eno od dveh dominantnih skupin v Jemnu, (pri čemer so Hutiji tudi nasprotniki Al Kaide, da bi bila zmeda še večja) dokazuje, da so ZDA po desetletju in pol vojn v močvirju razpadlih držav izgubile sposobnost izvajanja enostranskih intervencij na Bližnjem vzhodu.

Vse skupaj je še bolj absurdno zato, ker je pred komaj šestimi meseci ameriški predsednik Obama Jemen hvalil kot "zgodbo o uspehu". Ko je hvalil uspehe vojne proti terorizmu je namreč dejal:" Ta strategija podpiranja naših partnerjev na prvih frontnih linijah in odstranjevanja teroristov, ki nas ogrožajo, je tista, ki smo jo dolga leta uspešno izvajali v Jemnu in Somaliji," je dejal Obama. No, vse kaže da je ta politika samo pol leta po teh besedah doživela neuspeh, ki ga sedaj gasi nova koalicija "regionalno voljnih." Ob tem so uporniški Hutiji v zadnjem času ves čas napredovali, vse do pristaniškega mesta Aden. Pri tem je potrebno vedeti, da je bil jug Jemna še pred 25 leti bolj socialistična republika, medtem ko je bil severni del države bliže ZDA. Ta separatistična gibanja so močna tudi danes, kopenski napad na Jemen pa bi prav zato lahko privedel do novih delitev in do številnih žrtev na obeh straneh frontne črte. Hutiji, ki so večinoma naseljeni na severu države, so bili vladajoči razred v Jemnu več kot tisoč let, nato pa so se dolga leta borili poti predsedniku Salehu, kar je ironično, saj je danes on njihov glavni poveljnik in zaveznik, medtem ko oni sami pri pregonu svojih nasprotnikov uporabljajo - njegove metode.