Utekočinjen plin ne sme skozi Bospor

Želja ukrajinskih oblasti, da se čim prej otresejo odvisnosti od ruskega plina, je naletela na novo oviro. Turčija je prepovedala prehod tankerjev z utekočinjenim plinom skozi Bospor. Po poročanju agencije Ukrinform, ki jo povzema Russia Insider je turški veleposlanik v Ukrajini dejal, da je prehod tankerjev z utekočinjenim plinom skozi Bospor zelo problematična zadeva: »Na prvem mestu govorimo o varnosti v že sedaj zelo ozki in prometni ožini. Istanbul je zelo gosto naseljeno mesto, tankerji z utekočinjenim plinom pa so napolnjeni z vnetljivo snovjo. V primeru nesreče – in te so se že dogajale, predvsem z naftnimi tankerji – bi bile posledice za prebivalstvo Carigrada uničujoče.«

Po oceni veleposlanika odločitev o prepovedi prehoda tankerjev z utekočinjenim plinom (LNG) skozi bosporsko ožino ni bila sprejeta na podlagi analize mednarodne situacije. »Na enak način bi se odzvali tudi v primeru, če bi nas za takšen prehod utekočinjenega tekočega plina zaprosila katerakoli druga črnomorska obalna država,« je dejal turški veleposlanik v Ukrajini.

Prav zato, pa tudi zaradi težav, ki jih imajo ZDA pri izvozu svojega plina, Ukrajina še ne more računati na večje količina plina iz zahoda. Konec februarja letos je namreč Amos Hochstein, koordinator za energetske zadeve v uradu za energijo ameriškega zunanjega ministrstva dejal, da ZDA še vedno niso sposobne izvažati svojega plina neposredno v Ukrajino. Osnovni problem je v tem, da ZDA nimajo dovolj velikih izvoznih kapacitet. Težave pa so tudi v Ukrajini. »Za neposreden izvoz utekočinjenega plina potrebujete naprave za njihov sprejem, torej terminale za ponovno uplinjevanje in posebne instalacije. In v tem je pravzaprav problem, kajti nekatere države zaradi varnosti ne želijo dopustiti prevoza utekočinjenega plina skozi bosporsko ožino,« je dejal predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva.

Varnostni razlogi sicer niso zgolj izgovor, pač pa temeljijo na nekaterih slabih izkušnjah, predvsem pa na nesrečah tankerjev z nafto. Predvsem nesreča tankerja Prestige pred špansko obalo leta 2002 je vplivala tudi na zaostritev varnostnih standardov v evropskih državah. Predlog za ustanovitev evropske agencije za varnost na morju je bil na primer podan že leta 1999, ko se je pred francosko Bretanjo potopil tanker Erika. Takrat je v morje steklo več kot 30.000 ton nafte in močno onesnažilo obalo. V Sredozemlju, kjer je odprto morje manj nevarno kot na oceanih, plujejo tudi do 50 let stari tankerji. ZDA so zaradi slabih tankerjev, predvsem tistih, ki so bili pred nekaj desetletjih zgrajeni na Japonskem, že po nesreči tankerja Exxon Valdez, ki je leta 1989 povzročil pravo ekološko katastrofo na južni obali Aljaske. Do danes sicer še ni prišlo do kakšne večje nesreče tankerja z utekočinjenim plinom, na osnovi študij pa je znano, da bi v tem primeru bil polmer uničenja okoli dva kilometra,energija, ki bi se ob tem sprostila, pa bi po nekaterih navedbah bila večja od energije atomskih bomb. Nevarno bi bilo predvsem v primeru, če bi teroristom uspelo zažgati takšen tanker v bližini urbanih središč.

Medtem ko išče alternativne vire za oskrbo s plinom, pa ima Ukrajina še vedno težave s plačilom svojega 2,5 milijarde dolarjev težkega dolga za plin. Naslednje količine bo dobila šele po predplačilu plina, in to le za dobo tri mesece. Rusiji pa ruski energetski minister Aleksander Novak in direktor Gazproma Aleksej Miller znova napovedujeta konec tranzita plina skozi Ukrajino do leta 2019. V Evropo bo od tedaj plin prihajal samo še skozi Severni tok in morda tudi skozi Turški tok. Zaradi zahtev Evropske komisije in njenega sklicevanja na novo pravno ureditev v EU, ki je bila sicer sprejeta šele daleč zatem, ko so bili že dogovorjeni temelji za izgradnjo Južnega toka, je namreč ta projekt propadel. Turčija pa seveda prav tako nima interesa, da bi dopuščala prevoze sicer dražjega utekočinjenega plina skozi Bospor, saj je s strani Rusije dobila ugoden sporazum, ki bo plin pripeljal vse do Grčije in Turčiji omogočil, da postane transportno križišče za plin. Da Rusija res namerava prekiniti ves transport plina skozi Ukrajino, je potrdil tudi grški minister za energijo in zaščito okolja Panagiotis Lafazanis, ki je ocenil, da »bo močnejše sodelovanje med Moskvo in Atenami koristilo obema državama in prispevalo k stabilizaciji Evrope«. Moskvo je obiskal 29. in 30. marca, neposredno pred obiskom grškega predsednika vlade Aleksisa Ciprasa.