MLADINA Trgovina

Denis Vičič

7. 4. 2015  |  Družba

Novinarji pri poročanju o mariborskih pedagogih kršili kodeks

Poročanje medijev o intimnostih med ravnateljem in učiteljico ene od mariborskih šol, ki je vplivalo na samomor ravnatelja, ni bilo v skladu z novinarskim kodeksom. Kot ugotavlja Novinarsko častno razsodišče, so novinarji in uredniki kršili 17. člen kodeksa, ki novinarje zavezuje k spoštovanju zasebnosti, 12. člen, ki prepoveduje nedovoljeno zbiranje podatkov, časnik Svet24 pa je kršil še 23. člen novinarskega kodeksa, ki novinarje zavezuje k etičnemu poročanju o samomoru.

© Jure Trampuš

Med 12 prijavami kršitev kodeksa, ki jih je častnemu razsodišči v odločanje predložil upravni odbor Društva novinarjev Slovenije, je samo poročanje Anje Zupanc za Žurnal24 bilo v skladu z novinarskim kodeksom. »Kodeks je kršilo 48 novinarjev in novinark, urednikov in urednic in voditeljev in voditeljic,« je zapisalo razsodišče.

Čeprav novinarji niso sami posneli spornega posnetka, ampak so ga samo objavili, so 12. člen kodeksa kršili zato, ker so objavili posnetek, posnet na nedovoljen način in čeprav za objavo ni bilo javnega interesa. Ta člen določa, da ni dopustna objava podatkov, pridobljenih na nedovoljen način, ne glede na to, ali je nedovoljene načine zbiranja podatkov uporabljal novinar ali kdo drug.

»Po presoji razsodišča objava tovrstnih vsebin, ki sodijo v najožji krog zasebnosti, ni v javnem interesu. Mariborska pedagoga nista (bila) javni osebnosti, za katere je po kodeksu pravica javnosti do obveščenosti širša. Tudi v primeru, da bi šlo za javni osebnosti, bi po presoji razsodišča zelo težko našli razlog, ki bi upravičeval poseg v njuno intimnost,« je pojasnilo razsodišče.

V nasprotju s pričakovanji je sicer poročal tudi Žurnal24, poleg njega pa še TV Slovenija, POP TV, Planet TV, Kanal A, Svet24, Slovenske novice, PlanetSiol.net, Radio1, Radio Aktual ter portala moski.si in moskisvet.si.

Mnogi mediji so se branili s trditvami, da so zgolj poobjavili, kar je pred njimi že objavil drug medij. A to po trdnem prepričanju razsodišča »novinarjev in urednikov ne odvezuje odgovornosti za objavljeno vsebino«.

Večina obravnavanih primerov sicer razkriva, da se »novinarji niso znali ali hoteli samoomejiti pri izbiri senzacionalističnih naslovov, vulgarnem opisovanju in povzemanju vsebine posnetka ali celo odkritem norčevanju iz žrtev kaznivega dejanja«, je še zapisalo razsodišče.

»Preštevilni slovenski novinarji, uredniki in voditelji so padli na zahtevnem preizkusu iz novinarske etike, kot jo določa Kodeks novinarjev Slovenije. Tragično preminuli ravnatelj in pedagoginja sta bili žrtvi kaznivega dejanja, znašla sta se v hudi stiski in nikakor nista bili javni osebi. Za razkrivanje njune zasebnosti v javnosti, ki je bilo v veliko primerih surovo in vulgarno, ni bilo prav nobenega javnega interesa. Teme, kot so spletno nadlegovanje, ravnanje pedagogov, poseganje v zasebnost in podobne, nedvomno so v javnem interesu in so lahko predmet novinarske obdelave. To pa nikakor ne pomeni, da lahko novinarji v ta namen poteptajo pravico ljudi do temeljnega spoštovanja njihove zasebnosti. V tem primeru se novinarsko poročanje zlahka spremeni v medijsko gonjo s tragičnimi posledicami za vpletene posameznike.«

Predsednica novinarskega častnega razsodišča Ranka Ivelja je ob predstavitvi odločitve razsodišča dejala še, da niti eden od obravnavanih novinarjev ni obžaloval svoje odgovornosti ali se opravičil.

»Novinarsko častno razsodišče lahko le trka na vest novinarjev, zato sem pesimistična glede morebitnih sprememb, saj je že iz odgovorov na pritožbe razbrati, da lekcije niso razumeli,« je dejala Ivelja.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.