MLADINA Trgovina

Borut Mekina

8. 5. 2015  |  Mladina 19  |  Politika

Dragonja in Počivalšek: Cinven in nemški Telekom sta povezana

Po naših podatkih poskuša nemški Telekom ob pomoči sklada Cinven izigrati postopek privatizacije Telekoma

Jawohl: Matej Runjak, član uprave SDH, in Anna Prinz, nemška veleposlanica v Sloveniji

Jawohl: Matej Runjak, član uprave SDH, in Anna Prinz, nemška veleposlanica v Sloveniji
© Borut Krajnc

Potem ko je bil skoraj leto dni glavni favorit za nakup slovenskega Telekoma nemški Telekom, ta sredi prejšnjega meseca, ko se je iztekel rok, presenetljivo ni oddal zavezujoče ponudbe. Čeprav se je še konec lanskega leta za postopek privatizacije zanimala celo kanclerka Angela Merkel, ki jo je ob obisku predsednika vlade Mira Cerarja v Nemčiji skrbelo, ali se prodaja nadaljuje, je sedaj edino ponudbo oddal londonski sklad Cinven. Ta se je šele nedavno pojavil kot eden najresnejših interesentov, njegova ponudba pa je bila precej nižja od pričakovanj oziroma Telekomove borzne cene.

Po prvih cenitvah, po katerih naj bi bil slovenski Telekom vreden približno poldrugo milijardo evrov, se je zdaj cena ustavila pri zgolj 860 milijonih evrov. Manevrskega prostora je tako dejansko malo, Slovenski državni holding (SDH) lahko zgolj nadaljuje »pogajanja« z enim samim ponudnikom, ki domači javnosti prodaja že večkrat slišane, všečne zgodbe. Nicolas Paulmier, eden izmed partnerjev sklada, je recimo prejšnji mesec novinarjem razlagal, da bo Cinven iz Telekoma naredil »slovenskega prvaka«, vanj vložil sto milijonov evrov, poskrbel za še dodatne optične povezave in povečal »konkurenčnost Slovenije«. Očitno v Cinvenu Telekoma sploh ne poznajo. Zaradi konkurenčnega boja med Telekomom in T-2 v preteklosti so optične povezave v slovenskih mestih že sedaj podvojene in neizkoriščene.

Cinven seveda ne more biti dolgoročni, strateški lastnik. Gre za britanski sklad tveganega kapitala, med drugim tudi s sedežem v davčni oazi Guernsey, ki upravlja denar britanskih pokojninskih skladov. Njegova poslovna praksa se v ničemer ne razlikuje od delovanja drugih, podobnih skladov. Poslujejo tako, da podjetja kupijo, jih »prestrukturirajo«, razkosajo ali združujejo in po nekaj letih prodajo. Tako je Cinven nedavno naredil s francoskim kabelskim operaterjem Numericablom in danskim telekomunikacijskim podjetjem Ziggom, ki ju je prodal po desetih oziroma po sedmih letih. V Franciji je recimo s preprodajo Numericabla lani zaslužil kar 4,35-krat več od nakupne cene, na Danskem pa leta 2013 s preprodajo Zigga kar 2,8-krat več.

Podobne načrte ima Cinven očitno tudi s Slovenijo. Deutsche Telekom, ki želi postati najmočnejša telekomunikacijska družba v Evropi in ki že obvladuje trg okrog Slovenije, v Avstriji, na Hrvaškem in Madžarskem, je seveda edini »logični« kupec slovenskega Telekoma, Cinven pa je očitno zgolj vmesni člen, ki mora opraviti umazano delo. Metod Dragonja, državni sekretar, pristojen za privatizacijo, na vprašanje, ali je seznanjen s podatki ali z dokumenti, ki kažejo, da Cinven deluje v dogovoru z Deutsche Telekomom, odgovarja pritrdilno. »Da, to smo sklepali,« pravi in dodaja, da če pogledamo »aktivnosti obeh ponudnikov, ne gre za nič drugega kot za usklajeno delovanje z namenom maksimalnega zniževanja vrednosti delnice/podjetja …«. Še neposrednejši je bil gospodarski minister Zdravko Počivalšek. Na vprašanje, ali je seznanjen s tem, da je sklad Cinven povezan z Deutsche Telekomom oziroma da sodeluje z njim pri nakupu slovenskega Telekoma, je odgovoril: »Da.«

Po naših podatkih vlada razpolaga z dokazi o kartelnem dogovarjanju med nemškim Telekomom in skladom Cinven, ki je sedaj edini kupec slovenskega Telekoma.

Po naših podatkih je o tem obveščena celotna vlada. Vodstvi podjetij Cinven in Deutsche Telekom naj bi se bili dogovorili, da Cinven z uvodoma opisanim manevrom kot edini ponudnik poceni kupi slovenski Telekom, nato izpelje racionalizacijo, torej odpusti nekaj zaposlenih, in podjetje čez čas proda nemškemu Telekomu. Po naših podatkih z dokazi o omenjenih dogovorih med vodstvoma družb razpolagajo celo na finančnem ministrstvu oziroma jih pozna tudi predsednik vlade, vendar ti dokazi očitno (še) niso v takšni obliki, da bi družbi lahko prijavili Agenciji za varstvo konkurence (AVK). Takšni kartelni dogovori so namreč prepovedani. V Sloveniji smo zaradi njih, recimo v primeru Čiste lopate, za zapahe spravili tako rekoč vse direktorje največjih gradbenih podjetij v državi.

Miro Cerar, predsednik vlade, je ob oddaji edine zavezujoče ponudbe za nakup slovenskega Telekoma dejal, da morajo biti postopki prodaje »transparentni, da se preprečijo koruptivne prakse«. Dodal je, da sicer »vlada ni pristojna za vodenje postopkov privatizacije«, a da postopke spremlja. Poleg tega Cerar pričakuje, da bo SDH znal presoditi, katera so glavna merila, ki morajo biti upoštevana. Želi si, da bi kupca »zanimal razvoj podjetja, kar pomeni zaposlitve ter uspešnost v gospodarskem in širšem okolju,« kot je dejal. S prodajo Telekoma se mora strinjati tudi vlada, katere ministra za finance in gospodarstvo sedita v nadzornem svetu SDH in morata potrditi posamezne prodaje. Če navedene Cerarjeve besede pomenijo kaj več od navadnih floskul, potem bi morala biti končna odločitev vlade, kako naprej s Telekomom, sedaj jasna.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.