Slovenija kritizira ZDA

Ameriška vojska ima tako resne težave s spolnimi napadi v svojih oboroženih silah, da so se znašle kot tarča kritike Organizacije združenih narodov (OZN). Pri tem pa so, kot poroča Mother Jones, bili najbolj kritični prav danski ter - začuda, vendar pohvalno - slovenski predstavniki v Svetu OZN za človekove pravice. To je še posebej nenavadno zato, ker Slovenija sicer ZDA zelo redko ali skorajda nikoli javno ne kritizira, pač pa večinoma sledi politiki Washingtona.

Redni pregled človekovih pravic v 193 članicah OZN je stanje v ameriških oboroženih silah kritiziral že drugič. Prvič se je to zgodilo že leta 2010, ko je seznam pripomb obsegal zahtevo, da se zapre taborišče Guantanamo, ukine smrtna kazen, sprejmejo ukrepi proti mučenju in državljanom omogoči lažji dostop do zdravstvenih uslug. Zadnje poročilo OZN je k tem zahtevam dodalo še nekatere nove. Eno od dvanajst priporočil ameriško vojsko poziva k »preprečevanju spolnega nasilja v vojski in zagotovitev kaznovanja storilcev ter odškodnine za žrtve«. Ob tem Odbor OZN za človekove pravice priporoča še ustavitev militarizacije policijskih sil, ponovno zahteva zaprtje zapora v Guantanamu in ukinitev smrtne kazni, poleg tega pa zahteva še konec nadzora ameriške Nacionalne varnostne agencije nad državljani. »Zakonodajalci in aktivisti v ZDA so se dolga leta pritoževali zaradi spolnega nasilja v vojski, toda tokrat so se OZN prvič spoprijele s tem vprašanjem. Predstavniki Danske in Slovenije so bili še posebej glasni ob svojih kritikah ZDA in tega, da ZDA niso storile dovolj, da bi preprečile in kaznovale primere spolnih napadov. Vojislav Šuc, predstavnik Slovenije, je ZDA pozval, da naj »podvojijo napore za preprečevanje spolnega nasilja v vojski in zagotovijo kaznovanje kršilcev ter odškodnine za žrtve«. Stephanie Schroeder, ena od žrtev spolnega napada, ki je pripotovala v Ženevo, da bi se udeležila zaslišanja, je v sporočilu za javnost zapisala, da »današnji rezultat dokazuje, da je v OZN mogoče doseči odškodnine in da bo to vzpodbudno vodilo pri smiselni spremembi tudi doma«.

Odbor OZN za človekove pravice se je sicer odločil za preiskavo ameriškega spolnega nasilja v odgovor na lanskoletno poročilo Zveza aktivnih žensk v vojski ter več drugih nevladnih organizacij. V poročilu je bilo zapisano, da »v primerih, ko je že prišlo do spolnega napada, ZDA pogosto ne uspejo pravočasno in nepristransko obsoditi napade in s tem v nasprotju z mednarodnim pravom kršijo pravice pripadnikov vojske ter žensk«. ZDA kršijo mednarodno pravo predvsem z določili, na podlagi katerih je odločitev o tem, ali bo nekdo obtožen spolnega napada ali ne v rokah nadrejenih. Zagovorniki pravic žensk opozarjajo, da odločitev o tem ne bi smela biti v rokah poveljnikov, saj za to nimajo potrebnih znanj in niso nepristranski. Prav zato pa žrtve pogosto sploh ne prijavljajo napadov. Leta 2014 je korporacija RAND izvedla raziskavo, na podlagi katere je ugotovila, da je 62 odstotkov tistih, ki so prijavili napade v ameriških oboroženih silah, doživelo družbeno »maščevanje«, v nekaterih primerih pa so bili tisti, ki so prijavili spolne napade, celo odpuščeni iz vojske.