Fišer ostaja

Državnotožilski svet, ki je odločal o tem, ali je bila kršitev zakonodaje pri zaposlitvi generalnega direktorja tožilstva dovolj za razrešitev generalnega državnega tožilca Zvonka Fišerja ali ne, se je odločil, da ne.

Fišer ostaja, saj je za to, da bi o razrešitvi generalnega državnega tožilca odločal državni zbor, potreben predlog državnotožilskega sveta, naj se prvi tožilec razreši. In tožilci so se odločili, da takega predloga poslancem ne bodo posredovali.

Kaj je pretehtalo, ni znano, je pa res, da je šlo v Fišerjevem primeru za malenkostno kršitev in bi bilo, glede na to, kaj vse so počeli politično motivirani Fišerjevi predhodniki, nenavadno, če bi se tožilci zdaj odrekli njemu, ki mu sicer nihče ne očita slabega vodenja tožilstva.

Res pa je, da so si tožilci s tem otežili položaj znotraj »gradnikov pravosodja«, kot različnim organom, ki delujejo znotraj pravosodja, pravi pravosodni minister Goran Klemenčič.

Ker se svojemu šefu niso odrekli, bodo (s spremembo zakona, ki jo je napovedal minister) postali manj pomemben gradnik pravosodja oziroma gradnik z manjšo samostojnostjo nasproti drugim gradnikom, še posebej v razmerju do pravosodnega ministrstva oziroma vlade ali državnega zbora, torej politike, ki si bo s spremembo zakona vzela nazaj pravico imenovati in razreševati vodjo tožilstva.

Vprašanje je sicer, ali bi si s predlogom za razrešitev sploh kupili čas oziroma upanje, da ohranijo samostojnost.

Vlada je resda odrekla podporo spremembam tožilskega zakona, ki so ga pripravili v SDS in ki bi omogočile razrešitev Fišerja. A ob tem je pravosodni minister Goran Klemenčič poudaril, da bodo v sklopu širše pravosodne reforme tožilci najverjetneje izgubili pomemben del samostojnosti, ki so jo pridobili pred leti. Točneje, izgubili bodo pristojnost, da imajo odločilno vlogo glede imenovanja in razreševanja prvega tožilca, generalnega državnega tožilca. Klemenčič namreč opozarja, da je ta njihova samostojnost prevelika v primerjavi z drugimi gradniki pravosodja.

Fišer se je sicer znašel v omenjenih postopkih, ker je Komisija za preprečevanje korupcije ugotovila, da sta nekdanji pravosodni minister Aleš Zalar in Fišer ravnala koruptivno. Za Zalarja to ne bo imelo neposrednih posledic, ker funkcionarskega položaja ne zaseda več, od Fišerja pa SDS (že dalj časa) zahteva odstop, smo že poročali v Mladini.

Doslej ni bil razrešen še noben generalni državni tožilec, niti Barbara Brezigar. Ko je minister za pravosodje Goran Klemenčič začel postopek za razrešitev generalnega državnega tožilca, se je to zgodilo šele drugič sploh in hkrati že drugič sedanjemu generalnemu državnemu tožilcu dr. Zvonku Fišerju.