Kaj se je zgodilo z zagrizenim antisemitom, ko je ugotovil svoje judovsko poreklo?

Csanad Szegedi je madžarski desničarski politik, poznan po izrazito antisemitskih prepričanjih in soustanovitelj nekdanje madžarske paravojaške enote, ki je slovela po svojih aktivnostih proti manjšinam. A pred tremi leti je Szegedi politično kariero končal - ugotovil je namreč, da ima judovsko poreklo in da je bila njegova babica v koncentracijskem taborišču Auschwitz.

Kot piše Nick Thorpe na BBC-ju, je bil Szegedi namestnik vodje radikalne nacionalistične stranke Jobbik in je soustanovil »madžarsko gardo« - paravojaško enoto, ki je med drugim vkorakala v romska naselja. Jude in Rome je krivil za vse slabo v madžarski družbi – dokler ni odkril, da je tudi sam jud.

Po odkritju ga je vodja stranke povabil, da ostane v stranki – bil bi strankin »ukročeni jud«, kar bi bil tudi odgovor na obtožbe antisemitizma stranke. Po več mesecih odločanja je Szegedi stranko zapustil in se podal na čisto drugačno življenjsko pot.

Szegedi ni polovičarski mož in če je bil prej radikalni nacionalist, je sedaj postal ortodoksni jud. Obiskal je Izrael in koncentracijsko taborišče Auschwitz, ki ga je preživela tudi njegova babica. Zažgal je izvode svoje biografije z naslovom »Verjamem v ponovno vstajenje madžarskega naroda«.

Danes predava o svoji izkušnji. »Danes vam predavam, ker morda ne bi tako zašel s poti, če bi mi pri 16 ali 17 letih nekdo povedal to, kar bom jaz vam,« pravi šolarjem. »Antisemitizem ne potrebuje judov, ker temelji na lažnih predpostavkah. Je samo projekcija lastnih strahov in pomanjkanja samozavesti,« jim pove.

Szegedi je nekoč prodajal desničarske artikle, na primer majice in zastave – danes se uspešno ukvarja z nepremičninami. Še vedno je patriot in brani Madžare pred obtožbami o rasizmu – prepričan je, da niso antisemitski narod, čeprav je v družbi prisoten antisemitski diskurz. A kot pravi, je Budimpešta čudovito mesto za jude, saj ima veliko košer restavracij, judovskih trgovin in sinagog in lahko judje svobodno prakticirajo svojo kulturo in vero. Morda nekoliko izstopa, če na ulici nosi judovsko pokrivalo, a vsaj nihče mu ne grozi in ne pljuva nanj, kot bi se mu to lahko zgodilo v Franciji ali Belgiji, pravi.