Evropski parlament zaradi številnih amandmajev še ne bo glasoval o TTIP

Evropski parlament bi moral danes na plenarni seji glasovati o priporočilih Evropski komisiji za pogajanja z ZDA o prostotrgovinskem sporazumu oz. Čezatlantskem trgovinskem in naložbenem partnerstvu (TTIP). Glasovanje so umaknili z dnevnega reda, in sicer zaradi številnih amandmajev in zahtev po ločenem glasovanju. Amandmajev je skupaj več kot 200.

Parlament naj bi glasoval o priporočilih Evropski komisiji, ki jih je maja sprejel parlamentarni odbor za mednarodno trgovino. Poslanci v priporočilih med drugim zahtevajo nediskriminatorno odprtje ameriškega trga, tudi trga finančnih storitev, evropskim podjetjem, reformo mehanizma ISDS in ohranitev standardov EU.

Po pojasnilih iz Strasbourga je problematičen predvsem del, ki se nanaša na mehanizem reševanja sporov med investitorjem in državo (ISDS). Ta naj bi namreč omogočal preveč različnih interpretacij. Glasovanje je bilo preloženo, ker želi Evropski parlament o tej temi doseči močen konsenz.

Kopico novih amandmajev so vložili predvsem nezadovoljni poslanci iz vrst socialistov in demokratov (S&D), čeprav je pred tem veljalo, da naj bi največji skupini v Evropskem parlamentu - ISDS naklonjena Evropska ljudska stranka (EPP) in do tega mehanizma v osnovi negativno nastrojena S&D - načeloma dosegli kompromis.

Pravila Evropskega parlamenta dovoljujejo, da predsednik parlamenta glasovanje o neki resoluciji preloži, če je nanjo vloženih več kot 50 novih amandmajev, in predsednik parlamenta Martin Schulz je to pravico izkoristil. O predlaganih amandmajih in zahtevah bo tako sedaj razpravljal odbor Evropskega parlamenta za mednarodno trgovino. Kdaj naj bi vsi poslanci po novem glasovali o priporočilih, pa ni jasno. Razprava o TTIP medtem zaenkrat ostaja na dnevnem redu plenarne seje.

Zeleni, ki TTIP odločno nasprotujejo, so prepričani, da »je vladajoči del Evropskega parlamenta v skrbeh, da bi glasovanje o resoluciji TTIP razkrilo jasne delitve znotraj večjih političnih skupin o spornih pogajanjih EU-ZDA«. Schulz je po njihovem »izbral hitro proceduralno možnost za odlog glasovanja, s čimer je preprečil, da bi te delitve postale javne in razvidne, predvsem kar se tiče zelo spornega mehanizma za zaščito vlagateljev ISDS«.

Če bo sporazum, o katerem se EU in ZDA pogajajo od julija 2013, sklenjen, bo nastalo največje prostotrgovinsko območje na svetu z okoli 800 milijoni prebivalcev. Pogajanja o sporazumu so sicer naletela na oster odziv tako strokovne kot tudi splošne javnosti, ki je ogorčena, da se o tako pomembnem sporazumu razpravlja za zaprtimi vrati. Civilna družba se boji, da bo sporazum preveč moči položil v roke multinacionalk. Številni opozarjajo tudi, da bi se zaradi sporazuma v Evropi lahko poslabšali zdravstveni in okoljski standardi ter delavske pravice, saj so evropski standardi na nekaterih področjih, kot je varnost hrane, trenutno višji od ameriških. O tem, da so prostotrgovinski sporazumi, ki jih Evropska unija sklepa z Ameriko in Kanado, pot v hlapčevstvo, je v Mladini pisal Marcel Štefančič, jr.>>