Vlada bo začela obravnavo osnutka zakona o GSO

Osnutek zakona o omejevanju ali prepovedi pridelave gensko spremenjenih organizmov (GSO) bo vlada obravnavala predvidoma še ta mesec. Na podlagi javne razprave, ki se je iztekla konec maja, so na kmetijskem ministrstvu ocenili, da osnutek uživa široko javno podporo. Nasprotujejo mu sicer vsi največji slovenski področni strokovnjaki, ki menijo, da bi zakon Slovenijo izključil iz skupine tehnološko naprednih držav, ter da v javni razpravi znanstveniki niso imeli enakih možnosti, da izrazijo svoja stališča kot nasprotniki te tehnologije.

Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan je dejal, da podpira osnutek, čeprav se zaveda, da ima marsikateri znanstvenik tudi drugačno mnenje. "Ministrstvo in sam zagovarjam stališče, da je treba poleg mnenja znanstvenikov, ali je kakšna stvar za ljudi in okolje nevarna ali ne, upoštevati tudi okoljsko in kmetijsko politiko ter javno mnenje," je dejal. GSO naj namreč ne bi bil v skladu z modelom trajnostnega razvoja kmetijstva in z razdrobljeno posestno in parcelno strukturo slovenskih kmetij, ki omogoča sobivanje ekološkega in konvencionalnega kmetijstva le v primeru, če v konvencionalnem kmetijstvu ne gojijo GSO.

Slovenski strokovnjaki za področje genetike in gensko spremenjenih organizmov so medtem vlado pozvali, da umakne predlog zakona iz javne obravnave. Podpisniki so poudarili, da po dvajsetih letih pridelovanja gensko spremenjenih rastlin v svetu ne obstajajo dokazi o škodljivem vplivu na zdravje ali okolje. Tako mnenje zagovarjajo tudi vse akademije znanosti največjih svetovnih držav in pa Svetovna zdravstvena organizacija. V pozivu so podpisniki prav tako opozorili, da slovenski kmetje in potrošniki niso imeli možnosti za nepristransko seznanitev z GSO.

Potrošnike pozitivne lastnosti GSO, kot so preprostejša in cenejša pridelava, kljub »znanstvenem konsenzu« pač niso prepričale, je pisal v Mladini Staš Zgonik. Potencialna tveganja so sicer majhna, a vseeno prevelika brez neposrednih potencialnih koristi, ki si jih prilastijo predvsem multinacionalke. Slovenija ostaja trda nasprotnica gojenja gensko spremenjenih rastlin, čeprav le-te množično uvaža in uporablja pri krmljenju živali, namenjenih prehrani. Za enkrat si tak odpor lahko privoščimo, ker obstoječe gensko spremenjene sorte niso zanimive za slovenske razmere. Pričakovati je, da se bo javni odnos spremenil, ko bo to potrebno zaradi rastlinskih bolezni ali podnebnih sprememb.

Kmetijska pridelava v Sloveniji bo ostala v primeru prepovedi GSO tesno povezana s podnebnimi in okoljskimi pogoji. Vendar pa javno financiranje ne odraža zavedanje izjemnega pomena okoljevarstva za ohranjanje modela trajnostnega razvoja kmetijstva, ki ga zagovarja ministrstvo in ki zavrača pridelavo GSO: zaradi neustreznih pogojev financiranja grozi okoljskim nevladnim organizacijam prekinitev delovanja. Če se vlada odloči sprejeti novi zakon, bo morala vložiti več v dolgoročno ohranitev trenutnih razmer, ki prepoved za enkrat omogočajo.