Otroci plačujejo ceno za vojno v Jemnu

Hisham Yahya, 13-letnik iz Jemna, pravi, da pogreša šolo. »Samo sedim doma, dolgčas je, nimamo električne energije, nič,« pravi. »Hočem nazaj v šolo, spet bi se rad učil,« dodaja. Toda nič ne kaže, da bo Hisham lahko kmalu spet šel v šolo, na podlagi lastnih ugotovitev na terenu piše Belkis Wille, raziskovalka za Jemen pri organizaciji Human Rights Watch. Šole so v Sani, glavnem mestu Jemna, zaprte že od 26. marca, prvega dne napadov koalicijskih sil pod vodstvom Savdske Arabije na položaje upornih Hutijev. Ministrstvo za šolstvo je kmalu zaprlo šole še na drugih območjih, kjer potekajo spopadi med Hutiji in koalicijskimi silami.

V celotni državi Jemen je po podatkih OZN zaprtih 3600 šol, kar je 76 odstotkov vseh. Zaradi tega letos 1,85 milijona otrok ne bo moglo zaključiti šolskega leta.

Belkis Wille opozarja, da zaradi zaprtja šol učencem ni onemogočen le dostop do izobraževanja, zaradi tega je tudi več možnosti, da jih različne oborožene skupine in plemenske milice vključijo med vojake. Po podatkih organizacije UNICEF je bilo v bojih poškodovanih 81 šol, Hishamova šola jo je dobro odnesla, več ali manj ima le razbita stekla na oknih. Poškodovana je bila 11. maja, ko so koalicijske sile v letalskih napadih zadele skladišče orožja blizu gore Nuqum. Takrat je bilo ubitih 38 civilistov, od tega 6 otrok.

Koalicijske sile zatrjujejo, da so šole v skladu z vojnim pravom napadli le, če so jih uporniki uporabljali za vojaške namene. Šole so seveda uničevali tudi uporniki. Belkis Wille piše, da so Hutiji v preteklosti vsekakor uporabljali šole za vojaške namene. V času upora na severu Jemna leta 2011 sta obe strani zasedli vsaj 19 šol. V sedanjem konfliktu oborožene skupine po podatkih OZN zasedajo vsaj 56 šol.

Hishamu in drugim učencem zelo težko pomagamo, da bi lahko šli nazaj v šolo, saj se spopadi nadaljujejo. Toda vojno pravo od obeh sprtih strani zahteva, da morajo poskrbeti za čim manjšo škodo med civilisti in civilnimi strukturami, kar vključuje otroke in šole. Vlade, ki podpirajo koalicijo pod vodstvom Savdske Arabije in uporniške Hutije, bi morale uporabiti svoj vpliv, da bi se otroci lahko vrnili v šolo. Če tega ne bodo naredile, bodo stroški visoki, ne le zdaj, ampak tudi v prihodnosti, opozarja Belkis Wille.

Zakaj je Jemen, ena najrevnejših držav na svetu, ki nikoli ni pomenila nevarnosti za Zahod ali za sosede, v vojni, je aprila v Mladini razložil dr. Dušan Nolimal.