Grčija gre na referendum petega julija

Po zadnjem krogu pogovorov na vrhu v Bruslju, kjer se je Grčija znašla potisnjena ob steno s strani vseh članic EU – žal tudi Slovenije in njenega kratkovidnega finančnega ministra ter predsednika vlade – se je grški predsednik vlade Aleksis Cipras odločil, da evropskim voditeljem in finančnim krogom demonstrira prave vrednosti tistega, po čemer se je Grčija tudi zapisala v zgodovino – demokracije. Grška vlada se je namreč odločila, da bo za peti julij sklicala referendum, ki bo odločil, ali ljudstvo sprejema težke varčevalne pogoje oziroma »širokogrudno« ponudbo, kot jo je sladkobesedno na zadnjem vrhu v Bruslju opisala nemška kanclerka Angela Merkel. Odgovor Grkov na referendumu pa je skoraj zagotovo znan že danes. Ne. Ki se v grščini seveda ne prebere kot »ne«, kajti slovenski »ne« bi v grščini pomenil »da«. Grki bodo namesto tega na referendumu skoraj zagotovo večinoma obkrožili »Oxi«, torej »ohi« oziroma po slovensko - »ne«.

»Demokracija si zasluži vzpodbudo v evropskih zadevah. In prav to smo omogočili. Naj odločijo ljudje. (nenavadno je, kako radikalno se sliši ta koncept!)« je na svojem Twitter profilu zapisal grški finančni minister Janis Varufakis. To seveda pomeni, da Grčija na »usoden datum« 30. junija, ko naj bi »bankrotirala«, Mednarodnemu denarnemu skladu (IMF) ne bo plačala niti ficka, predsednik grške vlade pa je že v dogovorih z Evropsko centralno banko (ECB), ki bo poskrbela, da bodo grške banke vse do referenduma zagotovo likvidne. Kaj bo potem, seveda ne ve nihče.

Kaj si grška vlada in večina Grkov misli o predlogih »trojke«, je lepo opisano v televizijskem nastopu Aleksisa Ciprasa. »Ti predlogi, ki jasno kršijo evropska pravila in temeljne pravice do dela, enakosti in dostojanstva, kažejo, da namen nekaterih naših partnerjev in institucij ni bil vzdržen sporazum za vse partnerje, pač pa najverjetneje ponižanje celotnega ljudstva,« je dejal grški predsednik vlade.

Grški minister za razvoj Panagiotis Lafazanis je že ocenil, da bodo ljudje na referendumu odgovorili z jasnim »ne«. Nek drug uradnik pa je za Guardian pojasnil, »da grška vlada nima mandata ljudstva in ne moralne pravice, da podpiše nov program pomoči«. Menda so celo grške desne stranke pred grškim usodnim korakom poskusile vplivati na Bruselj, da naj preneha postavljati nemogoče pogoje. Grčija je bila pripravljena podpisati pogoje t.i. pomoči, če bi upniki pristali vsaj na delen odpis dolgov, za katere vsi ekonomisti ugotavljajo, da so nevzdržni. Toda politiki iz severne Evrope (Finska, Nemčija) so trdili, da njihovi volivci »mehkejših« predlogov ne bodo podprli. Komentator Paul Manson je prepričan, da je poziv k referendumu »mojstrska poteza, na katero je Cipras čakal, da jo odigra,« vprašanje pa bo v bistvu preprosto – ali boste podprli ekonomsko neumen načrt, ki nas bo za zmeraj okoval v dolgove, ali pa nam dajete mandat, da se mu upremo, pa čeprav bodo uničili naše banke. »Ne glede na to, kaj si o tej logiki mislite izven Grčije, je usojeno, da bo taboru, ki zagovarja 'ne', prinesla zmago. Celo beseda 'ne' ima svoj pomen. Beseda 'Oxi' velja za velik akt upora v Grčiji še iz časov italijanske okupacije. 'Ne' ni tako močna beseda… In če Grčija odgovori z 'ne' na ponudbo kvazi-trojke, potem se bo volilno telo severa Evrope lahko zazrlo v 320-milijardno izgubo evrov davkoplačevalskega denarja, ECB bo videti kot nekredibilna, IMF pa bo izgubil največjo količino denarja v svoji zgodovini. Če bo ECB ukinila financiranje Grčije preko ELA že prej, potem ne dvomim, da bo Grčija takoj razglasila bankrot glede 27 milijard evrov vrednih SMP obveznic, izdanih po grških zakonih.«

Tako se bo zaradi pretirane grabežljivosti banksterjev in politike, ki jo je družno z ostalimi državami »evroskupine« topoumno podpirala tudi sedanja slovenska vlada, tudi Slovenija soočila z večmilijardno izgubo davkoplačevalskega denarja – da o udarcu za evro sploh ne govorimo.

Sicer pa se je to, da se zadeve nagibajo na slabše, videlo že na zadnjem vrhu Evropskega sveta, kjer so bila razhajanja evropskih voditeljev očitno precej večja od tistih, ki so jih bili politiki pripravljeni javno priznati medijem. Po poročanju portala Greekreporter sta imela menda precej vročo izmenjavo predvsem Donald Tusk, predsednik sveta iz Poljske, ter grški predsednik vlade Aleksis Cipras. Cipras naj bi dejal, da so »predlogi institucij na žalost enaki najbolj ekstremnim zahtevam IMF«. Dodal je še, da naj ostali politiki »ne podcenjujejo točke, ki jo lahko doseže narod, ki je ponižan«. Isti vir je za Greekreporter dejal, da je Donald Tusk Aleksisu Ciprasu dejal, da je »igra končana«, nakar mu je Cipras zabrusil naslednje: »Grčija ima milijon in pol nezaposlenih, tri milijone revnih in tisoče družin ki živijo brez prihodkov, samo s pomočjo pokojnin njihovih starih staršev. To ni igra.« Dodal je tudi, da je grška vlada pripravljena ukiniti prezgodnje upokojevanje, reformirati upokojevanje in združiti različne fonde ter da »glede na naše predloge prihodnji zgodovinarji ne bodo razumeli, zakaj se nismo uspeli sporazumeti«.

Posojilodajalci so ponudili petmesečno podaljšanje odplačila kredita, ki zapade 30. junija, toda predsednik grške vlade Aleksis Cipras je to imenoval politično izsiljevanje, saj institucije razen denarja, ki je potreben za odplačevanja obrokov njihovega kredita, Grčiji niso ponudile ničesar. Grčija bi morala odplačati 1,6 milijarde evrov visok obrok kreditov mednarodnemu denarnemu skladu do 30. junija, tega pa ne bo mogla storiti, če ji članice evro-območja in IMF ne bodo dovolili uporabe zadnjega obroka sredstev v višini 7,2 milijarde evrov, do katerih je Grčija upravičena v skladu s programom, ki je bil odobren s strani institucij. Vendar pa mora v naslednjih mesecih Grčija odplačati še večje obroke posojil, zato ji enomesečni ali nekajmesečni odlog pri tem ne more veliko pomagati. Nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Francis Hollande naj bi v pogovoru z Aleksisom Ciprasom ponujala okoli 19 milijard evrov sredstev do novembra, če bi grška vlada sprejela pogoje institucij, ki zahtevajo drastično zmanjšanje pokojnin, socialnih izdatkov in druge porabe države.

Vendar pa so sredstva, ki jih ponujata Francija in Nemčija komajda nekaj večja od vseh obveznosti Grčije, kar pomeni, da bi večino tega denarja znova odteklo nazaj v nemške in francoske banke, medtem ko bi Grčiji ostale nove obveznosti. Aleksis Cipras je zapustil vrh z obljubo, da se bo boril za »načela demokracije, solidarnosti, enakosti in medsebojnega spoštovanja«. Povsem drugače sta na srečanje gledala francoski predsednik in nemška kanclerka. Angela Merkel je dejala, da sta oba pozivala Ciprasa, da »naj sprejme izjemno širokogrudno ponudbo s strani treh institucij«. Prav tako je poudarila, da je naslednji vrh odločilen za Grčijo. Predsednik Evropskega sveta je dejal, da »ni politično izsiljevanje, če dan za dnem ponavljamo, da smo zelo blizu temu dnevu (30. junija), ko je igre konec«.

Predsednik Evropske komisije Claude Juncker je očitno drugačnega mnenja, saj je v razpravah z Aleksisom Ciprasom preživel 15 ur, res pa je, da so minile brez napredka. Tuska je močno kritiziral tudi belgijski predsednik vlade Claude Michel, ki je dejal, da je na srečanju porabil pet ur za razpravo o dveh besedah v sklepih Evropskega sveta glede imigracije. Kritike je bilo slišati tudi na račun Tuskovega odnosa do nekaterih starih in novih članic EU.

Pred sobotnim srečanjem je kljub temu vladalo deloma optimistično vzdušje in prepričanje med vodilnimi politiki EU, da bo dogovor vendarle mogoče sprejeti. Vendar so istočasno voditelji evroskupine vendarle pričeli obravnavati tudi »načrt B«, torej primer, da Grčija izstopi iz območja evra. Grški finančni minister Janis Varufakis je medtem znova kritiziral predloge institucij, zaradi katerih je morala Grčija predlagati dvig davkov, kar pa so posojilodajalci zavrnili. Varufakis je za irski radio dejal, da upniki s svojimi zahtevami Grčijo postavljajo v nemogoč položaj. »Jaz sem proti dvigu davka za podjetja, proti davku na hotele in proti zmanjševanju pokojnin za ljudi, ki živijo pod mejo siromaštva. Te zadeve spravljajo mene in mojo vlado v nemogoč položaj, da izberemo slab ukrep med res zelo, zelo slabimi ukrepi,« je dejal za irski nacionalni radio RTE. In o tem bo sedaj odločalo ljudstvo.