Tamara Kajtazović

 |  Družba

Ali so mavrične profilne slike Facebookov eksperiment?

Mark Zuckerberg z mavrično prikazno sliko

Mark Zuckerberg z mavrično prikazno sliko
© Facebook

Potem ko je ameriško vrhovno sodišče legaliziralo istospolne poroke na celotnem ozemlju, so zagovorniki pravic istospolnih parov proslavili tudi na popularnem družbenem omrežju Facebook. Slednje je namreč uporabnikom omogočilo, da svoje prikazne slike prekrijejo z mavrico. Ali želi s tem Facebook izvedeti kaj več o svojih uporabnikih?

Kot piše J. Nathan Matias v Atlanticu, je zadnje podobno slavje na Facebooku potekalo marca 2013, ko si je tri milijone ljudi prikazno sliko spremenilo v podobo rdečega enačaja v podporo istospolnim porokam v okviru kampanje Human Rights Campaign.

Tokrat je Facebook ponudil enostavno možnost, da si uporabniki obstoječe prikazne slike prebarvajo z mavričnimi barvami. V prvih nekaj urah je sliko posodobilo več kot milijon ljudi. Ob tem so nekateri komentirali, da gre zagotovo za Facebookov eksperiment. »To je Facebookova študija, v katero želim biti vključena,« je zapisala doktorska kandidatka Univerze v Illionisu, ko si je zamenjala sliko.

Nathan Matias piše, da so Facebookovi podatkovni strokovnjaki v preteklosti že bili tarča kritik zaradi izvajanja eksperimentov na uporabnikih oziroma analiziranja njihovega razpoloženja in recimo volilnih navad. Zato se sprašuje: ali Facebook tudi tokrat dela poskus?

Pred kratkim je bila objavljena študija, ki sta jo opravila ena od Facebookovih podatkovih strokovnjakinj Lada Adamic in doktorski kandidat na Stanfordu Bogdan State. Analizirala sta dejavnike, ki so prispevali k podpori istospolnim porokam na Facebooku leta 2013. Pogledala sta, kaj je botrovalo k temu, da je oseba spremenila prikazno sliko v rdeči enačaj, a implikacije njune študije so veliko večje: prinašajo razumevanje spletnega organiziranja skupine državljanov in kako lahko kolektivna aktivnost vpliva na širša družbena gibanja, piše Nathan Matias.

Predstavnik Facebooka je sicer dejal, da sta tokratno nastavitev mavričnih prikaznih slik oblikovala dva praktikanta na nedavnem hackathonu podjetja. Ko je postala popularna med zaposlenimi, so se odločili, da jo ponudijo vsem uporabnikom v času odločitve vrhovnega sodišča in parad ponosa. A pri Facebooku poudarjajo, da to ni del eksperimenta oziroma ni narejena na način, kot je bila volilna študija in študija razpoloženja, ki je testirala vplive s spreminjanjem izkušnje za naključno izbrane uporabnike.

A četudi ne gre za poskus, bi Facebookovi raziskovalci še vedno lahko uporabili uporabniške podatke za preizkus nekaterih teorij. Tudi tako nepomembna spletna dejanja, kot je sprememba prikazne slike ali »všečkanje«, so spremljana in analizirana, še zaključuje novinar.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.