Varufakis: »Dogovor je nekje v hiši«

Grški minister za finance Janis Varufakis je neposredno pred referendumu o zgrešenem programu drastičnega varčevanja, ki ga kot rešitev njenih problemov ponujajo članice evroskupine, v pogovoru za televizijo Channel 4 povedal, da ima njegova vlada na mizi predlog, ki je dober in ki bi ga takoj podpisala, vendar je pogoj z to negativen izid nedeljskega referenduma v Grčiji.

»Naj vam povem nekaj, kar je verjetno neznano. Že od tedaj, ko smo razglasili referendum ter od tem obvestili naše najpomembnejše evropske partnerje, so iz Bruslja pričeli prihajati zanimivi predlogi. Predlogi, ki bi jih podpisali na s pikami označenem mestu,« je dejal grški finančni minister. Na vprašanje novinarja Paula Masona, kje so ti predlogi, je Varufakis odgovoril: »Tega vam ne bom povedal. Toda so nekje v tej hiši. Seveda pa je pomemben del zgodbe za tem to, da nas morajo, še preden ti predlogi postanejo dokument za pogajanja, ki ga lahko podpišemo, Grki pooblastiti s svojim 'ne.'«

Takoj zatem, ko je namreč Grčija zamudila s plačilom 1,6 milijarde dolarjev Mednarodnemu denarnemu skladu (MDS) je namreč tudi MDS priznal, da so grški dolgovi tako veliki, da jih bo nujno potrebno prestrukturirati. To je dalo veliko podporo levičarski vladi Sirize v Grčiji, ki se je znašla dobesedno »sama proti vsem«. Nerealni pogoji, ki jih je postavila »trojka« institucij in ki jih zagovarja tudi nemška kanclerka Angela Merkel namreč zahtevajo popolno poplačilo grškega dolga in to s pomočjo drastičnega zniževanja prihodkov najrevnejših slojev gospodarstva. Če bodo Grki na referendumu 5. julija glasovali večinoma za 'ne', bo Evropa morala popustiti in prestrukturirati dolg, ali pa bo Grčija sprejela posledice svojega bankrota in uvedla paralelno plačilno sredstvo, da bi lahko pognala gospodarstvo, ki ga sedaj dušijo zmanjševanje sredstev za likvidnost grških banka in drugi ukrepi ECB, katerih rezultat je bila uvedba omejitve dviga gotovine na 60 in sedaj že samo na 50 evrov na bankomatih ter zapiranje večine bank – vse z namenom, da se grški volivci v ključnem tednu prestrašijo in nato glasujejo 'za' ukrepe, ki bi pomenili nadaljevanje izčrpavanja države.

Zanimivo je, da se je Evropska centralna banka pričela obnašati tako, da njeno politiko mnogi ekonomisti že primerjajo s politiko mafijskih klanov, končni cilj te politike pa naj bi bil, kot kažejo tudi izjave predsednika Evropske komisije in njegovih pribočnikov – kar zamenjava demokratično izvoljene grške vlade. Predstavniki evropske komisije ter predsednik Francije, nemška kanclerka in italijanski predsednik vlade so v zadnjih dnevih posegli tudi po odkritih lažeh, ko so zatrdili, da se bodo Grki na referendumu odločali o obstanku v območju evra in ne pogojih posojilodajalcev. Izstop Grčije iz območje evra je namreč mogoč samo, če to želi Grčija, pa še to pogojno, saj v pogodbah EU procedure za izstop ni. Evropska komisija si torej očitno želi videti novo vlado v Grčiji, toda če bo večina glasovala za 'ne' je to malo verjetno. Grčijo sicer v mesecu juliju čaka še plačilo 7 milijard dolga ter 3,5 milijarde vračila posojil ECB-ju, čeprav država za to preprosto nima, denar od zadnjih pomoči oziroma »bailoutov« pa je večinoma končal na računih zahodnih, zlasti nemških in francoskih bank, ne da bi grško gospodarstvo imelo kakšno korist od njih. Po podatkih MDS-a pa bi Grčija potrebovala še dodatnih 50 milijard dolarjev posojil ter odpis dobrega dela starega dolga.

Grški minister za finance je še dejal, da bi si »raje odsekal roko«, kot podpisal predloge »trojke« ki ne vključuje prestrukturiranje dolga ter napovedal, da bo odstopil, v kolikor bodo Grki na referendumu večinoma glasovali »za« paket, ki ga ponuja »trojka.«. Dejal je tudi da Grčijo obravnavajo kot dožniško državo brez vseh pravic ter da Grčija novih drahem sploh ne more natisniti, saj je bila ob sprejemu v evroobmočje prisiljena uničiti vse troje za tiskanje denarja, da bi s tem dokazala, da je pridružitev območlu evra trajna.