Darja Kocbek

 |  Politika

Varufakis: novi varčevalni ukrepi bodo v Grčiji okrepili Zlato zoro

Dodatni varčevalni ukrepi, ki jih kot pogoj za nov program pomoči od Grčije zahtevajo evropski posojilodajalci, bodo okrepili skrajno desničarsko stranko Zlata zora, svari nekdanji grški finančni minister Janis Varufakis. »Če bo naša stranka Siriza, ki je dala toliko upanja v Grčiji, da nam je na nedavnem referendumu uspelo zbrati 61,5 odstotka glasov, sklonila glavo in se vdala tisti novi obliki postmoderne okupacije, ne vidim drugega izhoda, kot dodatno okrepitev Zlate zore,« pravi nekdanji minister, ki je takoj po referendumu odstopil s položaja.

Pogoji, ki so jih v ponedeljek dopoldne po 17 urah maratonskih pogajanj določili voditelji držav z evrom, pa so po njegovih besedah nova versajska pogodba in državni udar, ki so ga banke uporabile namesto tankov. »Zelo dobro vem, kakšen je občutek, ko vstopiš v te z neonsko lučjo osvetljene, brezsrčne prostore polne aparatčikov in birokratov, ki jih prav nič ne zanimajo posledice njihovih odločitev za ljudi, se boriš proti njim in predlagaš nekaj sprejemljivega,« o pogajanjih v Bruslju razlaga Varufakis.

V pogovoru za New Statesman je dejal, da je potem, ko se je osebno soočil s temi aparatčiki in birokrati, ugotovil, da so razmere hujše, kot si je predstavljal. Ljudje, ki imajo veliko moči, ti gledajo v oči in rečejo, da imaš prav, a te bomo kljub temu potolkli. Ekonomski argumenti ne veljajo čisto nič. »Kar rečeš, ni povezano s tem, kar govorijo oni. Lahko bi zapel tudi švedsko himno, pa bi dobil enak odgovor,« pravi.

Nemški finančni minister Wolfgang Schäuble, ki obvladuje evroskupino, v okviru katere se sestajajo finančni ministri iz držav z evrom, bi po Varufakisovih besedah najraje kar ukinil volitve v državah v težavah. Pogajanja z mednarodnimi posojilodajalci so trajala in trajala, ker se predstavniki institucij, ki predstavljajo posojilodajalce, dejansko sploh niso želeli pogajati. Vztrajali so pri »celovitem dogovoru«, kar je pomenilo, da so se hoteli pogovarjati o vsem. »Če se hočeš pogovarjati o vsem, se po moji razlagi nočeš pogovarjati o ničemer,« pojasnjuje Varufakis.

Čas je tako tekel in Grčija Mednarodnemu denarnemu skladu (IMF) do konca junija ni mogla vrniti obroka. Takrat so mednarodni posojilodajalci, med katerimi je tudi IMF, predstavili svoje predloge, ki so bili povsem neizvedljivi in strupeni. Na mizo so dali predloge, ki jih predstavi nekdo, ki si ne želi sporazuma.

Na vprašanje, kateri je največji problem delovanja evroskupine, je Varufakis odgovoril, da je vodja Nizozemec Jeroen Dijsselbloem Grke dobesedno izključil. Ko je grški minister zahteval pravno podlago za to odločitev, so za pet do deset minut prekinili zasedanje, uradniki in funkcionarji so govorili med seboj po telefonu, potem je do Varufakisa stopil pravni izvedenec in mu dejal: »Evroskupina pravno ne obstaja, v nobeni pogodbi je ni.« Tako imamo pravno neobstoječo skupino, ki ima največjo moč odločanja o življenju Evropejcev. Ker pravno ne obstaja, nikomur ne odgovarja. Kar je tam rečeno, je tajnost in nobeden državljan nikoli ne izve. »To so odločitve tako rekoč o življenju in smrti pa nobeden član nikomur ne odgovarja,« razlaga Janis Varufakis. To skupino po njegovih besedah obvladuje nemški finančni minister Wolfgang Schäuble. Je kot dobro uglašen orkester in Schäuble je njegov dirigent.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.