Načrtuje Schäuble evroobmočje brez »šibkih članic«?

Stroge zahteve evroskupine, na podlagi katerih je bil sklenjen nedaven dogovor z Grčijo, niso naključje. So del širšega, že dalj časa trajajočega načrta nemškega finančnega ministra Wolfganga Schäubla, je prepričan nemški medij Deutsche Wirtschafts Nachrichten. Schäuble je mnenja, da Evropska unija v trenutni obliki ni funkcionalna in si zato prizadeva za tesno politično unijo. Ta pa je mogoča samo z nekaj izbranimi državami. Grexit je tako skrbno načrtovan – Grčiji pa bodo sledile šibke države članice.

»Schäuble se ima za arhitekta nove unije,« piše medij Deutsche Wirtschafts Nachrichten. Ponižanje Grčije je del skrbnega izračuna, Grexit pa pomemben del te strategije. Grčija bo samo prva izmed držav članic, ki bo morala zapustiti evroobmočje.

Schäublova strategija je po besedah Deutsche Wirtschafts Nachrtichten več kot očitna na preteklih nekaj dogodkih. Slovo od Grčije se je začelo s pogajanji z novo grško vlado pod vodstvom Sirize. Siriza je bila za Schäubla kot poslana iz nebes, saj mu ni bilo treba več biti obziren, tako kot je bil do grških kolegov iz takrat vladajoče Nove demokracije. Kot je Sirizin nekdanji grški finančni minister Janis Varufakis pojasnil v nedavnem intervjuju, se trojka sploh ni zmenila za njegove predloge. Vsak predlog je bil zavrnjen brez razlage. Trojka se je obnašala kot nadzornik na sedežu podjetja in ko je Varufakis Schäublu dejal, da Grčija po teh pravilih ne bo igrala, mu je Schäuble dejal, da je v evroobmočju 19 držav članic in se pravila ne morejo spreminjati po vsakih volitvah v posameznih državah.

Če so pogajanja potekala tako, kot opisuje Varufakis, potem je bil načrt reševalcev evra že od samega začetka izhod Grčije iz evroobmočja. To je se potrdilo tudi v najnovejšem predlaganem programu, saj je politično nevzdržen in ga noben premier ne bi sprejel, piše Deutsche Wirtschafts Nachrichten. Zato je toliko bolj presenetljivo, da je Cipras pristal nanj. Schäuble je bil eden redkih, ki je imel konkreten alternativen predlog temu programu – izhod Grčije iz evroobmočja, humanitarna pomoč, podpora drahmi preko Evropske centralne banke – to je zvenelo veliko bolj prijateljsko od programa, na katerega je na koncu pristal Cipras. Težko se je znebiti vtisa, da je bila tudi Angela Merkel na koncu presenečena, na kaj je Cipras pristal. Zdelo se je, da bi veliko raje napovedala Grexit.

Če bi Merklova in Schäuble videla možnost obstanka Grčije v evroobmočju, bi predstavila drugačen dogovor. Tako pa sta upala, da bo Cipras že zdaj dogovor zavrnil in bosta lahko napovedala Grexit. Sedaj Grčijo čaka še tri mesece trpljenja in jeseni se bodo zopet srečali ter zaključili, da program ne funkcionira.

Z Grexitom bi Schäuble poslal jasno sporočilo drugim južnim državam članicam evroskupine: »Premislite, česa si želite. Z vsemi ravnamo tako kot z Grčijo. Ali se prostovoljno uklonite našim pravilom, ali pa vas k temu prisilimo.« Po izgonu Grčije in radodarni ponudbi trojke, da šibke članice spremenijo v nemške protektorate, je jasno, kaj bodo te države želele storiti. Schäuble pa je že leta 2011 v New York Timesu povedal, kakšne Evrope si želi. »... Potrebujemo politično unijo ... Če bo do leta 2013 jasno, da imamo vse sestavine za nove, okrepljene, tesnejše politične strukture, potem bo to delovalo,« nestabilnosti na trgu pa so po njegovih besedah celo nujno potrebne za dosego politične unije. Poleg tega je nemški finančni minister že večkrat dejal, da zgolj napol končano evroobmočje ne funkcionira.

A Schäuble tega ne bo dosegel tako zlahka, pišejo na spletni strani Deutsche Wirtschafts Nachrichten. Francoski predsednik Francois Hollande mu je deloma že prekrižal načrte: pred kratkim je delil svojo vizijo, ki cilja predvsem na to, da južne države članice obstanejo v evroobmočju. Kako tudi ne - samo z njimi si Francija lahko zagotovi ravnotežje nasproti Nemčiji.