Tea Wutte

 |  Politika

Julian Assange: »Utapljamo se v materialu«

Nemški Spiegel je objavil pogovor z Julianom Assangom, ki na ekvadorskem veleposlaništvu v Londonu vodi WikiLeaks in čaka na zavrnitev obtožb, zaradi katerih ga čaka izročitev Švedski. Assange je opozoril, da je WikiLeaks v zadnjem času objavil veliko različnih materialov, tudi takšnih, ki neposredno ne zadevajo zahodnih držav, na primer dokumente o Siriji. Ob tem pa je WikiLeaks še zmeraj v »konfliktu z ZDA, ki se je začel že zgodaj leta 2010, potem ko smo začeli objavljati večje število zaupnih dokumentov,« opozarja Assange. V WikiLeaksu  se po oblikovanju nove platforme za objavo dokumentov že »utapljajo v materialu« in imajo težave z njihovim objavljanjem, ne pa s pridobitvijo.

Takoj zatem so sledili primeri pravnih ukrepov proti WikiLeaksu, blokade, medijske kampanje, bančna blokada in podobno. Na sodiščih je Wikileaks dosegel več zmag, tako da lahko organizacija znova prejema denarne prispevke. Hujši so bili napadi na tehnično infrastrukturo, osebje pa je moralo pristati tudi na 40-odstotno zmanjšanje plač. Kljub temu ni bil odpuščen nihče. WikiLeaks je v zadnjem času dobil novo, sodobno opremo, ki jim zagotavlja varno in anonimno dostavljanje zaupnih dokumentov. Organizacija je postala »podobna Kubi« in se je morala izogibati pastem. Kljub tem uspehom pa še vedno ostajajo resne ovire pri njihovem poslanstvu. »Postavljeni so bili požarni zidovi. Vsak zaposleni v zvezni upravi in vsak pogodbenik v ZDA je dobil elektronsko pismo, v katerem piše, da morajo takoj, ko preberejo kaj iz WikiLeaksa, vključno s poročanjem preko spletne strani New York Times, to vsebino takoj odstraniti z računalnika in se takoj samoprijaviti. Vse morajo očistiti in priznati. To je nova McCartyjeva histerija,« opozarja Julian Assange.

Assange v intervjuju kritizira tudi medije in raziskovalce, ki kljub izjemnemu številu »primarnih virov« in zaupnih podatkov, ki so zbrani na spletni strani WikiLeaksa, te podatke še vedno slabo uporabljajo pri svojih analizah. Vendar je razlog za to tudi sistemski. Vlade držav nimajo moči, da bi se resno uprle vohunjenju NSA. »Zamislite si, da se nemška vlada pritoži, ker vohunijo za njo, Američani pa nato rečejo: v redu, dali vam bomo nekaj več podatkov, ukradenih iz Francije. In ko se Francozi pritožijo, potem dobijo več podatkov, ukradenih v Nemčiji. NSA porabi veliko virov za pridobivanje informacij, toda če nekaj več podatkov dajo Franciji ali Nemčiji in če se pričneta pritoževati, češ da sta žrtvi, jih to ne stane nič, ker digitalne kopije ne stanejo nič,« je kritičen Assange. Opozoril je tudi na absurdnost obtožb zoper njega, na dejstvo, da je moral v Veliki Britaniji nositi elektronsko zapestnico, ki je niso imeli niti »osumljeni vojnih zločinov iz nekdanje Jugoslavije« in opozoril, da sta »fizika in matematika« ter sama fizična realnost še vedno »močnejši od NSA«. Na vprašanje oziroma odgovor novinarja, ki je dejal, da WikiLeaksa akademiki in novinarji še ne uporabljajo dovolj, ker je ta material »kontroverzen« in ker vedo, da bi to bilo morda »slabo za njihove kariere«, pa je Julian Assange odgovoril s kratkim  »točno tako«.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.