Iz tihotapskih taborov v prisilno delo na ribiške ladje

Številni pripadniki muslimanske etnične manjšine Rohingja, ki so iz Burme pobegnili na Tajsko, so bili soočeni s tragično usodo. Po podatkih Guardiana jih je bilo letos iz brutalnih razmer v tihotapskih begunskih taborih več sto prodanih posadkam na ladjah, kjer so za tajsko ribiško industrijo 22 ur na dan opravljali storitve, obenem pa več kot štiri leta niso stopili na kopno.

V omenjenih tihotapskih taborih, podobnih džungli, so do nedavnega letos tajske ribiške ladje skrbele za donosen vir prihodkov za dobro organizirane neusmiljene kriminalne združbe, ki imajo dobiček iz stiske Rohingejcev, saj ti bežijo pred preganjanjem in nasiljem v Burmi. V taborih so bili podvrženi mučenju, posilstvu in celo ubojem. Preživeli so za Guardian opisali, kako so bili moški običajno s strani preprodajalcev prodani v prisilno delo. »V taborih so nam vsak dan povedali, da potem, ko bomo enkrat prodani, ne bomo več videli kopnega. Ko so to rekli, smo se resnično prestrašili,« je povedal eden izmed preživelih.

V zadnjih mesecih se širi področje in obseg donosnih in prefinjenih mrež trgovin z ljudmi, ki rastejo zaradi izkoriščanja obupanosti ljudstva Rohingja. Na Tajsko in v Malezijo jih iz Burme prevažajo že desetletja, saj bežijo pred vladnim preganjanjem in skrajnim pomanjkanjem. Približno 100.000 jih je v zadnjih treh letih preplulo Bengalski zaliv, od tega se jih je več kot 25.000 vkrcalo na ladje tihotapcev v prvih treh mesecih v letu 2015.

Maja so objavljene fotografije stradajočih in zapuščenih beguncev v tihotapskih taborih, izpostavljenih hudemu nasilju, zbudile mednarodno pozornost. Tajska vlada je nato dala rok deset dni, v katerih morajo tabore zapreti. Sedaj vlada znotraj svojih meja ne dovoljuje več podobnih taborov, obenem pa v svoji ribiški industriji izvaja tudi reforme, saj je EU prepovedala uvoz vse tajske morske hrane, pridobljene s takšnim načinom dela. To bi Tajsko lahko stalo skoraj milijardo evrov.

Za kapitane ladij te reforme pomenijo potencialno pogubo, saj, kot trdijo, ne morejo preživeti, če jih vlada sili, da živijo v skladu z novimi predpisi za izkoreninjanje ilegalnega ribolova, ki vključujejo tudi registracijo vseh migrantskih delavcev.

Siddharth Kara, ekonomist s Harvarda in svetovni strokovnjak za moderno suženjstvo in trgovino z ljudmi, meni, da usoda tajskega ribištva visi na nitki. »Žalostna resnica je, da je v zadnjih desetletjih prisilno delo postalo bistvenega pomena za ekonomsko logiko tajskega sektorja z morsko hrano,« je dejal. »Če nenadoma to prepoveš, industrija lahko propade … in morda bi tudi morala.«

V Sloveniji je trgovina z ljudmi kaznivo dejanje po 113. členu kazenskega zakonika z zagroženo zaporno kaznijo od enega leta do 15 let, je za Mladino pisala Tamara Kajtazović. »Prevladujejo sodbe v zvezi s kaznivimi dejanji zlorabe prostitucije, vendar je v realnosti čedalje več tudi novodobnega suženjstva in prisilnega izkoriščanja delovne sile.«

Po podatkih poročila Evropske komisije iz leta 2013, kot smo pisali, so države EU beležile porast števila žrtev trgovine z ljudmi, medtem ko je za zapahi končalo vse manj storilcev. Med letoma 2008 in 2010 se je številno žrtev trgovine z ljudmi v EU povečalo za 18 odstotkov. V Sloveniji pa so oblasti leta 2008 beležile 29 ugotovljenih ali domnevnih žrtev, leta 2009 30 ter leta 2010 31.