Sklenjen dogovor o tretjem paketu pomoči Grčiji

Grčija je z mednarodnimi posojilodajalci dosegla dogovor o tretjem programu pomoči, ki bo po pričakovanjih vreden do 86 milijard evrov. S pogajalci so ob tem dosegli dogovor o proračunskih ciljih do leta 2018. Grčija mora do 20. avgusta ECB poplačati 3,4 milijarde evrov, zato so si v Atenah prizadevali, da bi kar najhitreje sklenili dogovor o pomoči, brez katere država ne bi mogla poplačati dolgov. Vlada je morala v zameno za pomoč obljubiti številne reforme.

Po poročanju grškega časnika Kathimerini se je Ciprasova vlada zavezala k zvišanju davkov za ladjarje in odpraviti davčne olajšave kmetom. Prav tako bo morala Grčija okrepiti boj proti davčnim utajevalcem, rekapitalizirati banke, ukiniti predčasno upokojevanje in do leta 2022 zvišati starostno mejo za upokojitev na 67 let. Še pred prejetjem prvega dela finančnih pomoči mora Grčija tako uveljaviti kar 35 ukrepov. O dogovoru bodo morali najprej glasovati v grškem parlamentu, nato pa bodo o njem odločali tudi finančni ministri območja evra in nekatere članice EU. Glasovali bodo tudi poslanci nemškega Bundestaga.

Med nemškimi poslanci vladajočih konservativcev prihaja do razhajanj glede pomoči Grčiji. Številne je razjezila izjava vodje poslanske skupine krščanskih demokratov (CDU) Volkerja Kauderja, ki je dejal, da tisti, ki bodo glasovali proti novemu dogovoru, ne morejo ostati člani parlamentarnih odborov.

Številni so nato kritizirali njegovo stališče, Christian von Stetten je recimo dejal, da človek ne more biti le glasovalni stroj za vodstvo stranke. Spor odraža nasprotovanje številnih poslancev Bundestaga, da se Atenam nameni novo finančno pomoč. Pri tem se sklicujejo na nezadovoljstvo nemških volivcev. Na drugi strani ima nemalo težav s podporo novemu dogovoru v lastni stranki tudi Cipras.

Grčija se je zaradi pomanjkanja denarja konec junija znašla na robu bankrota. Banke so bile več dni zaprte, na borzi se ni trgovalo pet tednov. Konec julija je država počasi začela odpravljati kapitalske omejitve. Po objavi informacij o sklenitvi dogovora se je znižal zahtevan donos na grške desetletne obveznice, ki je upadel za 0,86 odstotnih točk na 10,25 odstotka, kar predstavlja najnižjo raven po maju.