Gladina morja narašča desetkrat hitreje

Letošnje visoke poletne temperature v Sloveniji in dobršnem delu Evrope so samo eden od znakov, ki potrjujejo, da smo res na poti nepredvidljivih klimatskih sprememb. Kot poroča Rolling Stones bi zgodovinarji lahko na leto 2015 pričeli gledati kot na leto, v katerem je stanje postalo zares kritično«.

To dokazujejo številne spremembe in naravne katastrofe v zadnjem času. V samo nekaj mesecih so rekordno visoke temperature zgolj v Pakistanu in Indiji ubile več kot 1000 ljudi. V washingtonskem olimpijskem nacionalnem parku je prišlo do požara v starodavnem »deževnem gozdu«. Podobnega dogodka ne pomni nihče. V Veliki Britaniji so so se letos pregreli strežniki, ki skrbijo za strani z blogi, Kalifornijo, ki se spopada z največjo sušo v svoji zgodovini, je samo v nekaj urah zajel požar, ki se je razbesnel vzdolž avtoceste sredi najbolj prometne konice. Kmalu zatem so območje prizadele velike nevihte. In medtem ko se Puerto Rico nahaja v stanju največjih omejitev uporabe vode, se v tropskem oceanu oblikuje velikanski El Niño, ki bi lahko znova vplival na zaostrene podnebne razmere.

Še bolj nerodno je to, da je 20. julija James Hamsen, klimatolog ameriške agencije NASA, ki je poleti leta 1988 sprožil mednarodno razpravo o podnebnih spremembah, te dni podal novo opozorilo, ki je odjeknilo kot bomba: skupaj z drugimi strokovnjaki za podnebne spremembe je identificiral nove mehanizme povratnega segrevanja na obalah Antarktike, ki kažejo, da bi gladina morja v prihodnje lahko naraščala celo desetkrat hitreje, kot so do sedaj pričakovali znanstveniki. To pomeni, da bi se lahko gladina morja že samo do leta 2065 dvignila za več kot tri metre. »Ugotovili smo, da je večmetrski dvig morja praktično neizbežen. Socialne in ekonomske posledice tako velikega dviga vodne gladine bi lahko bile uničujoče. Ni si težko zamisliti spopadov zaradi migracij in ekonomskega razpada, kar bi lahko privedlo do tega, da bi svet postal neobvladljiv, kar bi načelo samo bistvo naše civilizacije,« opozarja James Hansen. Eric Rignot, klimatolog NASE in raziskovalec Univerze v Kaliforniji, ki je soavtor Hansenove študije, je poudaril, da njuna raziskava ne spreminja doslej znanega najhujšega scenarija glede dviga vodne gladine, vendar dokazuje, da je tudi dvig svetovne temperature za dve stopinji Celzija, kar je bilo doslej ocenjeno kot še varno povečanje temperature, vsekakor »katastrofalno glede dviga površine morja«.

Študija je še pokazala, kako nepredvidljive so lahko ocene glede spreminjanja klime. Kljub temu, da se v povprečju temperature v oceanih dvigujejo na rekordne ravni, se zaradi taljenja ledu nekateri deli oceanov ohlajajo, s tem pa vplivajo tudi na morske tokove in spreminjajo vreme. Vztrajno hladen del oceana se sedaj nahaja v okolici Grenlandije, točno tam, kjer so predhodni modeli klimatskih sprememb napovedovali, da se bo najverjetneje pojavil. Zato ker nevihtni sistemi in vetrovi v ZDA in Evropi črpajo svojo energijo prav na podlagi razlik v temperaturah morskih tokov, so posledice hitrega ohlajanja enega dela oceana ob hitrem segrevanju drugega tako zelo velike. Posledice tega so bile nedavne hude zime, ki so prizadele tudi New York. James Hansen in drugi znanstveniki zato pričakujejo, da se bodo klimatske razmere v prihodnjih letih še zaostrovale.

Zato se še naprej dogajajo zelo nenavadne reči. Tako je na primer 80-letni Roger Thomas, ki s svojo ladjo vodi turiste na oglede po morju okoli San Francisca v ZDA, nedavno v morju opazil kar 26 kitov grbavcev in tri modre kite. Četrtega julija so ameriški uradniki v samo eni uri našteli 115 kitov blizu otokov Farallon in glede tega podali javno opozorilo morjeplovcem. Ogledi kitov v San Franciscu so tako postali običajni in celo nova turistična atrakcija. Izjemno topli tokovi so namreč plankton, s katerim se kiti hranijo, skoncentrirali v ozkem pasu hladne vode neposredno ob obali. Nekaj podobnega se je zgodilo na Aljaski, kjer so znanstveniki nedavno odkrili 35 tisoč mrožev, ki so se zbrali na eni sami obali – očitno zato, ker vse težje najdejo ledene plošče, na katerih sicer običajno prebivajo. Po drugi strani pa se veliki beli morski psi skupaj s toplejšim morjem premikajo proti severu.

Tudi če temperatura morja v naslednjih letih nekoliko pade, pa bi lahko bile dolgoročne posledice vseh teh procesov trajne. Eden izmed problemov je vse večja kislost oceanov zaradi absorpcije ogljikovega dioksida. To po študijah Stephanie Dutkiewicz iz ameriškega MIT-ja pomeni, da bodo »celotne prehranjevalne verige drugačne«. Paleoekologinja Jacquelyn Gill z Univerze Maine pa opozarja, da študije kažejo na res »prepričljive podatke o tem, da lahko pride že v manj kot desetih letih do nevarno hitrih klimatskih sprememb.« Najbolj drastična sprememba, ki jo je svet doživel, se je zgodila pred 250 milijoni let, ko je zaradi velikih sprememb okolja izumrlo kar 90 odstotkov živalskih vrst.