Filip Draženović

 |  Svet

Prvo zdravilo proizvedeno s 3-D tiskom

Strojnika dr. Igor Drstvenšek (levo) in dr. Tomaž Brajlih kirurgom UKC Maribor pomagata pri rekonstrukciji kostnega tkiva po poškodbah glave. Na sliki ob zmogljivem 3D-tiskalniku, ki omogoča izdelavo popolnoma prilagojenih kostnih vsadkov.

Strojnika dr. Igor Drstvenšek (levo) in dr. Tomaž Brajlih kirurgom UKC Maribor pomagata pri rekonstrukciji kostnega tkiva po poškodbah glave. Na sliki ob zmogljivem 3D-tiskalniku, ki omogoča izdelavo popolnoma prilagojenih kostnih vsadkov.
© Marko Pigac

3-D tiskanje je v razcvetu. Postaja izjemno priročno, saj natisnemo lahko že dobesedno vse (britanski profesor Adrian Bowyer je naredil 3-D tiskalnik RepRap, ki lahko natisne samega sebe). Sedaj vstopajo 3-D tiskalniki na področje zdravil. Pred kratkim je ameriška Uprava za hrano in zdravila (FDA) potrdila in dovolila javno uporabo prvega zdravila, ki je nastalo s pomočjo takega tiskalnika. Spritam levetiracetam je zdravilo, ki pomaga pri epilepsiji, njegov proizvajalec je podjetje Aprecia iz ZDA. Novost, ki jo taka vrsta proizvodnje omogoča, je ta, da lahko vsaka tableta vsebuje točno določeno dozo, ki je nekemu pacientu potrebna. Tako se proizvodnja zdravil spet personalizirala, kot pred več kot 100 leti, ko je večino zdravil pripravil zdravnik sam. Njegovo delo sedaj prevzema 3-D tiskalnik. Pri izdelavi s to vrsto tehnologije, je ameriško podjetje tableti spremenilo njene fizikalne lastnosti. Z uporabo tehnologije Zip-Dose, ki omogoča, da se tableta v ustih lažje topi, so jo prilagodili pacientom, ki težko pogoltnejo večje tablete.

Že precej dolgo se je o tej vrsti izdelovanja zdravil razpravljalo, nekateri so tako vrsto zdravil že ustvarili. A Aprecia je prva, ki ji je uspelo tako zdravilo spraviti na trg. Napovedujejo nadaljnjo razvijanje in prilagajanje 3-D tiskalnikov tej nalogi. Pred več kot letom dni smo v Mladini pisali, da se znanstveniki že dalj časa ukvarjajo s težavo, kako bi natisnili človeške organe. Trenutno 3D tiskalniki v zdravstvu najbolj koristijo zobozdravnikom, kjer so nadomestili velik del zobotehničnega procesa. Veliko vprašanje je seveda ali bo 3-D tisk spremenil način poslovanja svetovnih korporaciji, ki obvladujejo trg zdravil, ter preprečil njihov monopol. Po drugi strani je vprašanje tudi, ali je tak način proizvodnje rentabilen. S 3-D tiskanjem bi si namreč lahko vsakdo sam (če bi imel seveda pravilne sestavine in poznal pripravo) natisnil svoje lastno zdravilo. Nekateri izpostavljajo, da bi tudi bolnišnice lahko same proizvajale zdravila.

Čeprav množične uporabe 3-D tiskalnikov, ko bi bili ti vsakdanji »inventar« povprečnega gospodinjstva, verjetno ne bo, se ob naglem razvoju te tehnologije vseeno postavlja vprašanje, ali bi 3D-tiskanje lahko spremenilo sedanji način proizvodnje in s tem svetovno trgovino. Več je o tem pisal Denis Vičič. Povprečna cena 3-D tiskalnika je nekje okoli 2000 ameriških dolarjev, najcenejšega lahko kupite že za okoli 1200 dolarjev. Ključna razlika je v kvaliteti izdelka, ki ga proizvedejo. Vendar proces samega tiskanja le ni tako preprost. »Za 3-D tiskanje je potrebna velika krivulja učenja. Treba je poznati malce tehnologije polimerov, osnove termodinamike in elektroniko 3-D tiskalnika. Čeprav načrte dobimo na spletu, je tiskalnik še vedno treba pripraviti do tega, da dela. Dokler je to pogoj za uporabo, ne bo množične rabe,« je menja strojnik Igor Drstvenšek, izredni profesor za področje proizvodnih tehnologij z mariborske fakultete.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.