Koliko je bilo dejansko uporabnic omrežja Ashley Madison?

»Življenje je kratko, imejte afero,« se glasi slogan zloglasnega spletnega servisa Ashley Madison. Ponaša se s storitvijo, s katero poročenim omogoča anonimno spoznavanje ljubimcev oziroma ljubimk. Servis je bil nedavno tarča hekerskega napada, v katerem so hekerji objavili podatke o milijonih uporabnikov, zaradi česar podjetju grozijo več stomilijonske tožbe. Poleg tega sedaj prihajajo na dan nova razkritja, ki kažejo, da je bil spletni servis najverjetneje velika potegavščina.

Kot piše Annalee Newitz, je hekerska skupina ob objavi podatkov o uporabnikih zatrdila, da je na tisoče profilov žensk na spletnem servisu lažnih – kasneje so nekateri mediji trdili, da je kar 90 do 95 odstotkov teh profilov lažnih. Večina ženskih profilov naj bi bila ustvarjenih zato, da bi pritegnila moške obiskovalce k uporabi servisa in plačilu storitev. Newitzova se je zato lotila analize objavljenih podatkov o profilih, da bi ugotovila, koliko žensk dejansko uporablja servis in kdo so.

Ugotovila je, da Ashley Madison »ni izprijena dežela, kjer moški varajo žene in ni dežela, kjer bi 31 milijonov moških tekmovalo za pet in pol milijona žensk v uporabniški bazi. Deluje bolj kot znanstvenofantastična prihodnost, kjer je vsaka ženska na planetu mrtva, nek inženir pa jih je zamenjal s slabo narejenimi roboti«. Milijoni moških uporabnikov so servisu Ashley Madison plačevali, da bi se lahko dobivali z ženskami, ki so si ustvarile profile, a nato izginile. Analiza Annalee Newitz je pokazala, da večina teh žensk nikoli ni spregovorila s katerim od moških na strani in da je zgolj okrog 12.000 profilov pripadalo dejanskim resničnim ženskam, ki so bile aktivne uporabnice servisa Ashley Madison.

Kot poudarja Newitzova, to le pritrjuje preteklim sumom, da je bil spletni servis potegavščina oziroma uporabljen za služenje na račun moških, ki so bili prepričani, da je na spletni strani tudi veliko ženskih uporabnic, ki jih bodo lahko spoznali. Sumi o lažnosti teh profilov so se recimo pojavili, ko je ena od uslužbenk tožila podjetje Ashley Madison, saj naj bi morala v treh mesecih ustvariti 1000 lažnih ženskih profilov v portugalščini za brazilski trg, pri tem delu pa je dobila poškodbe dlani. Tudi sami pogoji servisa omenjajo, da nekateri ljudje stran uporabljajo zgolj za zabavo in ne iščejo osebnih srečanj s katerokoli osebo, ki jo spoznajo na Ashley Madison. Lažnih profilov sicer ne omenjajo, a novinarka je prepričana, da je tudi to pokazatelj, da obstajajo. »Ashley Madison je očitno stran, na kateri na deset milijone moških plačuje in piše sporočila ženskam, ki pravzaprav ne obstajajo,« zaključuje Newitzova.

O omenjenem razkritju prešuštnikov v aktualni številki Mladine piše Marcel Štefančič, jr., ki je zapisal, da je »...treba vendarle opozoriti, da »junaška« hekerska razkrivanja zbirk podatkov niso le vic ali tabloidni trač, temveč igranje z življenji, pravi Adam Johnson (AlterNet). BBC je namreč poročal, da je med razkritimi prešuštniki tudi okoli 1200 Savdijcev, v Savdski Arabiji pa lahko prešuštnika čaka tudi smrtna kazen, recimo javna obglavitev ali kamenjanje. Neki savdski gej je na Redditu sporočil: »Lahko da me bodo zaradi gejevskega seksa kamenjali.« V Katarju prešuštnika čaka 100 udarcev z bičem, homoseksualca pa ječa – med razkritimi uporabniki portala je 53 Katarcev. Ergo: nič demokratičnega ni bilo v tem privoščljivem razkritju »vseh prešuštnikov«, ljudi z »dvojnim življenjem«. Steklena hiša postaja vse srhljivejša, vse represivnejša in vse pogubnejša. Toda pri tem hekerskem razkritju se je zgodilo še nekaj, kar so vsi spregledali: hekerska akcija je resda razkrila identiteto oseb, ki so dejansko prešuštvovale, ki so torej svoje partnerje – s pomočjo portala Ashley Madison – res varale, obenem pa je razkrila tudi identiteto številnih oseb, ki dejansko še niso prešuštvovale, ki do tja verjetno še niso prišle in ki so o tem le razmišljale ali fantazirale.«