Populistično?

Sicer zelo poglobljeni prispevki g. Dragoša in ostalih avtorjev o revščini, ki se širi po Sloveniji, so povsem prezrli doneske novega (zadnjega) pokojninskega zakona na tem področju.

Le ta, že kar nekaj časa, ustvarja novo kategorijo upokojencev, ki še povečujejo že tako veliko armado revežev v naši državi. Kako je to mogoče se boste spraševali. Na eni strani glasne zahteve po zaostritvi pokojninske aritmetike in tarnanje o finančni vzdržnosti pokojninske blagajne, na drugi strani, pa zelo nizko odmerjene pokojnine.

Kaj se dogaja?

Na veselje čuvajev pokojninske blagajne, se v celoti uveljavljajo samo restriktivni deli nove zakonodaje (starost, število let delovne dobe, doba za izračun povprečja, % odmere pokojnine). Vsi stimulativni deli ,pa so le mrtva črka na papirju. Tako delavci iz javnega sektorja , tudi slučajno ne morejo svoje pokojninske osnove povečati na račun dodatnih let delovne dobe, saj je Zujf z njimi neusmiljeno pometel. Pa tudi znesek, ki ga zaenkrat država še namenja državnim uradnikom za dodaten pokojninski steber, se je znižal na zanemarljivo višino. Tako, da tudi z obljubljeno pokojninsko rento iz tega naslova, ni računati na omembe višje pokojnine.

K zaposlenim v javnem sektorju lahko prištevamo tudi tisto kategorijo samozaposlenih, ki svojih pokojninskih osnov ni mogla ali želela pravočasno povečati. Tudi ti bodo iz srednjega razreda, čez noč pristali med reveži, saj bo le malokaterim dano, da svojo dejavnost uspešno opravljajo tudi po upokojitvi.

Pa tudi v realnem sektorju ne cvetijo rože. Tisti na fizično zahtevnejših delovnih mestih o podaljšanju dela ne želijo niti slišati, vsi ostali, razen vodilnih in visoko strokovnih delavcev, pa so ravno tako obsojeni na nizke plače.

Če lahko danes tiste srečnike, ki prejemajo med 900-1000 evrov neto plače, še spredalčkamo v spodnji srednji razred, pa se bodo, takoj po prejeti pokojnini (med 550 in 650 evri) sami uvrstili v razred revnih državljanov RS. S polno paro je namreč začela delovati formula 57 % , ki tudi solidno povprečje v 24 zaporednih letih, spremeni v kilavo pokojnino.

In tako se bo naša družba še naprej tiho razslojevala. Novi upokojenci, pa za razliko od njihovih starejših kolegov, tudi slučajno ne bodo zmogli oskrbnine v domovih za starejše, da o denarni pomoči potomcem, kot obliki dosedanje medgeneracijske družinske solidarnosti, sploh ne govorimo.

Dobrodošli v deželi srečnih upokojencev.