Združeni narodi pozivajo k izrednim ukrepom na Lesbosu

Agencija ZN za begunce (UNHCR) je na Lesbosu zahtevala »izredne ukrepe«. Pospešiti želi registracijo tisočih beguncev, ki so obtičali na otoku. Razmere na otoku so namreč nečloveške. V glavnem pristanišču na dovoljenja za vkrcanje na trajekte za Atene čaka ogromno število beguncev, ki so v zanikrnih razmerah primorani spati v šotorih na prostem ali pa kar na tleh. Med njimi so tudi otroci in dojenčki.

Več kot 200.000 beguncev okrog glavnega pristanišča v Mitileni živi v nepopisno slabih razmerah. Po pristanišču tavajo zapuščeni psi, ki iščejo prigrizke, medtem ko bosonogi otroci držijo svoje plišaste medvedke in se sprehajajo med smetmi in lužami urina. Veliko odraslih beguncev spi kar na kartonastih škatlah na tleh. Majhni otroci niso nobene izjeme, nekateri na tleh spijo celo brez odeje ali spalne vreče. Umivajo se z vodo, ki teče iz dveh polomljenih hidrantov. Ti ljudje na otoku čakajo, da jim bodo grške oblasti izdale dovoljenje, ki jim bo omogočilo, da se lahko vkrcajo na trajekte za Atene, od koder bodo nato preko Balkana potovali v severno Evropo. Lesbos je namreč vstopna točka za okrog polovico od 230.000 beguncev, ki jih je letos prišlo v Grčijo. A odziv grških oblasti na to je do sedaj bil popolnoma neustrezen, poroča Telegraph.

V Mitileni obstaja samo majhna pisarna, v kateri se s prošnjami beguncev ukvarjata le dva policista. Pred njo stojijo dolge vrste beguncev, delovni čas pa je popolnoma nepredvidljiv. V nedeljo se je sicer na trajekt za Atene vkrcalo več kot 1.700 migrantov, a takoj, ko nekateri odidejo, pridejo novi. Na otok prispejo v čolnih, ki jih organizirajo tihotapci na turški obali, ki leži le nekaj kilometrov stran. Zato je potrebno, da se izvede izredne ukrepe, ki bi izboljšali sposobnost grških oblasti za registracijo beguncev, meni Alessandra Morelli, otoška predstavnica UNHCR. »Postopek registracije je zelo počasen zaradi pomanjkanja ljudi, ki bi za to poskrbeli. Zmanjšati moramo gnečo. Ljudje vsak dan prihajajo in ni dovolj trajektov, ki bi jih pripeljali v Atene. Ljudje so zato zelo frustrirani,« je pojasnila.

Za ogromno beguncev je končni cilj Nemčija, ki jih letos namerava sprejeti rekordnih 800.000. V nedeljo je bila pripravljena na sprejetje več sto beguncev, ki iz Madžarske pripotujejo preko Avstrije. O tem, da na stotine migrantov z vlakom iz Budimpešte prihaja v Nemčijo, smo v Mladini že pisali. V soboto jih je več kot 8.000 prečkalo nemško mejo. Te so na železniški postaji v Münchnu pričakali nekateri prostovoljci, ki so v rokah držali plakate z napisi »Dobrodošli v Nemčiji«. Begunci, ki so v rokah držali svoje otroke in le nekaj osebne lastnine, so se zelo razveselili, ko jih je množica pričakala s hrano in pijačo. Policija jih je kmalu po prihodu usmerila v začasna zatočišča v javne zgradbe, hotele ali vojaške kasarne, ki so nameščene po vsej državi.

Po podatkih UNHCR je letos že več kot 366.000 migrantov in beguncev prečkalo Sredozemlje na poti v Grčijo in Italijo. Okoli 2.800 jih je na poti umrlo ali izginilo. Poročali smo o tem, da je visoki predstavnik ZN na torkovi novinarski konferenci v Ženevi ocenil, da bi vse države na svetu morale prevzeti svoj del beguncev, ne glede na geografsko bližino kriznih držav, kot je Sirija. Opozoril je še, da pošiljanje denarja za pomoč Sircem vlade ne bi smele enačiti s sprejemom beguncev.