Anže Lebinger

 |  Družba

Protirasistična fronta brez meja in Festival odprtih meja za vse

© Uroš Abram

V socialnem centru Rog je Protirasistična fronta brez meja pripravila novinarsko konferenco, na kateri je naslovila dogajanje v preteklih dveh tednih na slovenski južni meji in razloge za festival Odprtih meja za vse. Ta bo potekal 25. septembra v Ljubljani. Več o vsebini festivala in programu si lahko preberete na Mladini. Prireditelji dogodka želijo opozoriti na nevzdržno politiko Evropske unije in Slovenije do beguncev. »Zdaj je čas za ukrepanje, za podporo gibanjem beguncev in za podporo boja proti naraščajočemu evropskemu nacionalizmu, fašizmu in ksenofobiji.«

Protirasistična fronta brez meja se je povezala zaradi aktualnega dogajanja in želi poleg humanitarne vloge zavzeti tudi politična stališča. Izpostaviti želijo problem restriktivne politike do beguncev in neprimernost azilnega sistema. Poudarjajo, da je ravno zaradi tega pomembno delovanje na terenu, saj problema kot opazovalci ne bomo uspeli rešiti.

Odgovorna urednica Časopisa za kritiko znanosti Nina Kozinc je na novinarski konferenci spregovorila o t. i. kulturnem rasizmu, ki se sicer ne opira na rasno ločevanje, ni pa zaradi tega nič manj škodljiv. Skriva se v govorih domoljubja, na ta način pa se v javnosti širi nestrpnost do drugačnih. Poleg migrantov in beguncev so v zadnjem času še posebej marginalizirani homoseksualci, Romi in recimo muslimani.

Izpostavila je tudi vprašanje – kako ljudem, ki prihajajo, zagotoviti novo, dostojno življenje? O tem je namreč premalo govora, še manj oziroma nič pa ustreznih programskih usmeritev. Poudarila je, da želi fronta s svojim delovanjem podati močno politično izjavo in na ta način apelirati na slovensko javnost.

V drugem delu konference je spregovoril dr. Andrej Kurnik, ki je sicer predavatelj na Fakulteti za družbene vede. Poudaril je neprimernost obravnavanja beguncev kot predmetov; takšna praksa se je namreč v zadnjem času razširila v medijskemu prostoru. »Živimo v ključnem trenutku, potrebna je odgovornost.« Močno je kritiziral tudi dublinsko uredbo in jo označil kot zločinsko.

Opozoril je na problematičnost dehumanizacije slovenske družbe, ki jo povzroča dogajanje in poročanje z vstopnih točk na Obrežju in Rigoncah na slovenski južni meji. Kritika je letela na zavajajoče prikazovanje uporov beguncev, saj se ne poroča o njihovem kontekstu. Ljudje se upirajo zaradi razmer. »Država ni poskrbela za tekočo vodo in hrano, ko pa se lačni in utrujeni nato uprejo, rečejo – takšni so ti ljudje.«

Zmotno je za upore kriviti aktiviste, saj se begunci upirajo tudi tam, kjer teh ni. Do spontanega upiranja prihaja še v sprejemnih centrih, ker so ljudje zaprti in po več dni ne vedo, kaj se bo z njimi zgodilo. Prisotni so poudarili, da se je potrebno z begunci povezati in poskrbeti za gradnjo drugačne Evrope. Lotiti se je potrebno zgrešenega azilnega sistema in zavrniti nesmiselne kvote. »Kako le naj bi potekalo premeščanje in razvažanje beguncev?«

Kot problem Slovenije so med drugim izpostavili njeno razglašanje za tranzitno državo, saj je to le prikladen izgovor, da se za begunce ne naredi kaj več. »Azilni postopek je nemogoč.« Potrebno se je vprašati, zakaj si več ljudi ne želi ostati v Sloveniji, obenem pa spoštovati tiste, ki so se odločili za azil zaprositi v drugi državi.

Prihajajoči Evropo vidijo kot kontinent svobode. Muslimanske ženske pogosto sprašujejo o svojih pravicah in družbenem položaju žensk v evropskemu okolju, pojasnuje dr. Andrej Kurnik. Namesto pravic pa jih Evropa pričaka z zidovi in policisti v polni izgredniški opravi.

Ob koncu konference so organizatorji poudarili, da shod 25. septembra in Karavana odprtih meja, ki bo iz Ljubljane proti meji krenila 26. septembra ob 10. uri, nista mišljena kot konfrontacija z drugače mislečimi, temveč informiranje javnosti o resničnih dimenzijah begunske krize. Nevednost, strah, pristransko poročanje državnih organov in trenutno postopanje na meji namreč vodi k širitvi skrajnih stališč.

Več o urniku in programu festivala Odprtih meja za vse in Karavani odprtih mej si lahko preberete na njihovi Facebook strani.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.