Kapitalizem je nevarnejši od robotov

Znani in večkrat nagrajeni fizik Stephen Hawking se je znova oglasil z opozorilom za človeški rod, tarča tokratne njegove kritike pa je – stari, preprosti človeški pohlep. Hawking je ocenil »tehnološko nezaposlenost«, ki nastaja zato, ker ljudem vse več avtomatov in robotov jemlje delovna mesta. Znano je, da se je s tem problemom »organske sestave kapitala« v kapitalizmu, vse večjega padca vrednosti »variabilnega« kapitala v tej sestavi, zaradi želje po dobičku in nadomeščanja žive sile s stroji ter posledičnimi cikličnimi krizami ukvarjal tudi Karl Marx, ki rešitve seveda ni videl v ustavitvi napredka, pač pa v drugačni porazdelitvi dobrin in spremembi družbenega sistema.

Zanimivo je, da je do podobnega sklepa, vsaj kar se porazdelitve družbenega bogastva tiče, prišel tudi Stephen Hawking. Po njegovi oceni nas samo še nekaj desetletij loči od trenutka, ko bodo roboti na številnih delovnih mestih skoraj povsem postali boljši in bolj poceni kot ljudje ter bodo prevzeli večino njihovih nalog. To pa seveda pomeni, da bo velik del človeštva postal trajno brezposeln. Hawking je prepričan, da nas zaradi tega v prihodnosti ne čaka več prosperiteta, pač pa vse večja ekonomska neenakost. »Če bodo stroji proizvajali vse, kar potrebujemo, potem bo rezultat tega odvisen od tega, kako bodo v prihodnosti dobrine distribuirane,« v okviru programa »Vprašaj me karkoli«, ki ga izvaja Reddit.

»Če bi bilo bogastvo, ki ga proizvajajo stroji, razdeljeno, bi vsak lahko živel luksuzno življenje, vendar lahko mnogi ljudje končajo kot mizerno revni, medtem ko bodo lastniki strojev uspešno lobirali zoper razdeljevanje bogastva. Vsaj za sedaj se zdi, da je trend bolj naklonjen drugi možnosti, tako da nas tehnologija vodi v vse večjo neenakost.« Hawking je podobna opozorila podal že v preteklosti, ko je opozoril tudi na nevarnost aktivnega iskanja življenja izven zemlje ter nevarnost, ki jo prinaša orožje, ki ga nadzira umetna inteligenca. Ekonomska neenakost je vse večji problem v svetu, saj je danes večja kot pred 30 leti, največje razlike pa so v državah kot so Izrael in ZDA.

Nekatere države so se že uspešno spopadle s tem problemom. Čeprav se osemurni delavnik, ki se ni spremenil že od časov industrijske revolucije, v številnih državah še vedno ohranja in celo podaljšuje, je Švedska ubrala drugo pot. Vse več ljudi se namreč odloča za krajši, šesturni delovnik. Podjetja s krajšim delovnim časom naj bi povečala produktivnost. Obenem so raziskovalci z University College of London analizirali 25 študij in 24 primerov delovnih tednov v Evropi, ZDA in Avstraliji. Ugotovili so, da imajo delavci, ki delajo od 41 do 48 na teden 10 odstotkov več možnosti, da doživijo infarkt, tisti, ki delajo od 49 do 54 ur 27 odstotkov večje možnosti, tisti, ki delajo 55 ali več ur na teden pa imajo 33 odstotkov več možnosti, da doživijo infarkt v primerjavi s tistimi, ki delajo manj časa. Statistika je tudi pokazala, da v Novi Zelandiji 153.000 ljudi dela 50 ur na teden, 141.000 45 ur na teden, več kot 19.000 pa jih dela okoli 70 ur na teden.

V podjetju Filimundus na Švedskem, kjer so uvedli šesturni delovnik, že čutijo pozitivne spremembe. »Mislim, da je osemurni delovnik manj učinkovit, kot to menijo mnogi. Da bi ostali osem ur zbrani in posvečeni enemu cilju je potreben velik napor … Da bi pri tem uspeli, mešamo različne stvari in pavze, da bi osemurni delovnik naredili za bolj sprejemljivega. Istočasno pa imamo težave pri upravljanju zasebnega življenja izven dela. Radi bi preživeli več časa s svojimi družinami, radi bi se naučili novih stvari in več trenirali,« opozarja Linus Feldt, predsednik uprave podjetja za izdelovanje aplikacij Filimundus. Sam je »preklopil« na šesturni delovnik lansko leto in danes ugotavlja, da ni bilo velike razlike v tem, kako poteka delo. Vodstvo je ljudi samo prosilo, da se med delom ne ukvarjajo s socialnimi omrežji in drugimi osebnimi zadevami ter ukinilo nekatere redne tedenske sestanke, delo pa je drugače ostalo enako.

»Zdi se mi, da se lažje skoncentriram na bolj intenzivno delo, ki ga je potrebno opraviti, ko to opraviš in zapustiš podjetje, pa imaš še vedno dovolj energije,« pojasnjuje Felds. Na podoben način deluje tudi podjetje Brath, ki s takšnim delovnikom lažje najema in zaposluje strokovnjake. Ob takšnem delu pa imajo njihovi zaposleni, kot pojasnjujejo na svoji spletni strani, tudi več časa za družino, za ukvarjanje z otroci, kuhanje, izpopolnjevanje in rekreacijo, kar je nato znova dobro tudi za podjetje. Eksperiment se je obnesel tudi v javnem sektorju. Sestre, ki skrbijo za ostarele v enem od domov, so potem, ko so prešle na šesturni delovnik ob enakem plačilu. To je državo sicer stalo več, vendar se je istočasno izboljšala tudi oskrba in delo z varovanci v ustanovi, saj so bile sestre manj utrujene. Mnogi so po tem eksperimentu prišli do sklepa, da je potrebno ceniti tudi čas in ne samo denar. V Sloveniji je seveda vse drugače: kot kažejo pogajanja med sindikati, delodajalci in vlado, vse slovenske vlade in delodajalci menijo, da bo tudi v prihodnosti potrebno za manj denarja delati vse več in ne manj.