DARJA KOCBEK

 |  Svet

O tem, kdo bo predsednik, odloča denar in ne volivci 

© WikiCommons

Podporniki bodo za svoje kandidate za predsednika ZDA na volitvah prihodnje leto po sedanjih ocenah porabili več kot štiri milijarde dolarjev. S tem denarjem svoje kandidate podpirajo, seveda, najbogatejši med bogatimi, ki si skušajo v predvolilni kampanji zagotoviti vpliv na novega predsednika. Da bodo predsedniške volitve v ZDA v letu 2016 najdražje do zdaj, je zaslužen politični aktivist David Keating, ki je ustvaril aktualni sistem zbiranja denarja, tako imenovane superpolitične akcijske odbore (PAC).

Heike Buchter v časniku Die Zeit pojasnjuje, da so imeli v ZDA dolgo časa stroge omejitve za predvolilno propagando in donacije za kandidate. Keatingu je uspelo te omejitve izničiti tako, da je ustanovil politični akcijski odbor (PAC), saj mu je prek sodišča uspelo dobiti odločbo, da lahko zanj brez omejitev zbira denar in ga porablja za predvolilno propagando. Super PAC sicer posameznemu kandidatu ne more neposredno nakazati denarja, lahko pa zanj objavlja oglase.

Čeprav je kampanja za predsedniške volitve prihodnje leto šele na začetku, saj bosta demokratska in republikanska stranka šele čez nekaj mesecev predstavili svoja kandidata, ima okoli 1.000 odborov super PAC na svojih računih že več kot 300.000.000 dolarjev, za televizijske oglase in drugo predvolilno propagando pa so porabili petkrat več denarja kot ob enakem času pred prejšnjimi predsedniškimi volitvami.

Super PAC je vpliv superbogatih na politiko v ZDA še povečal. Milijarderji, kot je finančni špekulant George Soros ali naftna dinastija bratje Koch, namreč prek teh odborov podpirajo svoje kandidate. Samo bratje Koch nameravajo za predvolilno propagando pred predsedniškimi volitvami 2016 porabiti 900.000.000 dolarjev.

PAC Rigth to Rise, ki podpira republikanca Jeba Busha, je zbral več kot 100.000.000 dolarjev. Tudi s prireditvami, kot je večerja za mogočneže s finančnega središča Wall Street, ki jo je organiziral veteran na področju upravljanja skladov zasebnega kapitala Henry Kravis. Gostje te večerje so morali, da so lahko sedli za mizo, plačati 100.000 dolarjev.

Prek PAC kandidati za predsednika ZDA postanejo odvisni od peščice donatorjev. Analiza časopisa New York Times je pokazala, da večino donacij prispeva manj kot 400 družin v ZDA. Kdor pogleda seznam največjih donatorjev za predsedniške volitve, dobi prerez najbogatejših Američanov, saj je med donatorji 67 milijarderjev. Pri tem ne gre za vprašanje, ali ZDA doživljajo ponovitev dobe, ko sta naftni monopolist Rockefeller in jeklarski magnat Carnegie svoje premoženje uporabljala za kupovanje vpliva, temveč za vprašanje, ali je nastopila doba podpornikov iz kazinov. Eden od najbolj vplivnih donatorjev je namreč Sheldon Adelson, ki je s kazini v Las Vegasu, na Kitajskem in v Singapurju, ustvaril premoženje v vrednosti 26 milijard dolarjev. Za predsedniške volitve 2012 je Adelson za donacije namenil sto milijonov dolarjev. Podpora tega kazino mogula je tako pomembna, da dobro obveščeni govorijo o »adelsonovem predizboru«. Adelson, ki je star 82 let, je na vozičku, zato je zaželeno, da kandidati pridejo k njemu. Ker se še ni odločil, koga bo podprl za volitve 2016, k njemu še prihajajo različni kandidati.

Njegov prijatelj je upravljavec sklada hege Elliott Management Corporation Paul Singer, ki sodi med največje donatorje konservativne republikanske stranke. Demokratska kandidatka Hillary Clinton kritizira »razmajan politični sistem« in zahteva prepoved financiranja predvolilnih kampanj iz netransparentnih virov, hkrati pa ima tudi sama svoje odbore super PAC in donatorje, kot sta investitor Warren Buffett in medijski magnat Haim Saban.

Donatorji PAC zahtevajo pravico soodločanja o kampanji. Odbor PAC republikanskega predsedniškega kandidata Marca Rubiosa je razvil celo aplikacijo za pametne telefone, prek katere lahko njegovi donatorji spremljajo njegove nastope in prikličejo njegova stališča o političnih vprašanjih. Donatorji s področja financ svoje donacije obravnavajo kot naložbo, saj namreč ankete javnega mnenja spremljajo enako kot spremljajo tečaje delnic.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.