IZAK KOŠIR

 |  Družba

Če referendum potrdi diskriminacijo, bo varuhinja morda vložila zahtevo po oceni ustavnosti 

Vlasta Nussdorfer, varuhinja človekovih pravic RS

Vlasta Nussdorfer, varuhinja človekovih pravic RS
© Borut Krajnc

Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer pravi, da če zadnja sprememba zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih na referendumu ne bo potrjena, bo preučila možnost, da glede neenake obravnave partnerjev zahteva oceno ustavnosti. Tako Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju in drugih zakonov, ki vsebujejo podobne diskriminatorne določbe. Varuhinja človekovih pravic je marca podprla Državni zbor (DZ), ki je sprejel novelo zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih in s tem odpravil neenako obravnavo istospolnih parov in vzpostavil izenačitve istospolnih zvez z raznospolnimi, ker meni, da s tem ni nihče izgubil ničesar. Pravi, da smo "vsi skupaj dobili kot družba, saj je sprejemanje sočloveka z vsemi njegovimi pravicami tisto, kar šteje v demokraciji".

Ker pa je nedavno Ustavno sodišče nedavno dovolilo referendum o že sprejeti noveli zakona, ki pravice istospolnih parov izenačuje s pravicami heterospolnih parov, je varuhinja sporočila, vedno spoštuje odločitev ustavnega sodišča, ne glede na to, kakšna je. Meni pa, da je težko, ko o manjšini odloča večina, in še dodala, da bo ta tematika zdaj predmet široke razpravei, "vendar lahko vnaprej vemo, kakšno je lahko mišljenje večine, za manjšino je mnogo težje". Varuhinja se tako distancira od komentiranja odločitve Ustavnega sodišča.

Dodaja pa, da so lahko sodbe Ustavnega sodišča podvržene predvsem strokovni kritiki: "Ustavno sodišče RS je že leta 2009 in kasneje leta 2013, ko je presojalo ureditev pravice do dedovanja, presodilo, da gre pri »različni obravnavi istospolne zunajzakonske skupnosti in raznospolno usmerjenih oseb, živečih v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, za diskriminacijo na podlagi spolne usmerjenosti«. Spolna usmerjenost je ena tistih osebnih okoliščin, ki so zapisane v 14. členu ustave, ki z naslovom Enakost pred zakonom dobesedno pravi: V Sloveniji so vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj, invalidnost ali katerokoli drugo osebno okoliščino."

Varuhinja je mnenja, da so bile partnerjem v istospolnih skupnostih z novelo Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih priznane enake pravice kot partnerjem v heteroseksualnih zvezah, saj so bili doslej "na posameznih področjih diskriminirani, kar je po mnenju Varuha v nasprotju s 14. členom Ustave RS".

"Zbiranje podpisov za referendum proti zakonu je legitimen izraz nestrinjanja posameznikov in skupin, referendum pa legalna oblika izražanja stališč državljank in državljanov, vendar pa je Varuh že večkrat povedal, da bi morala vsakršna kampanja temeljiti na informacijah, ki ne zavajajo posameznikov pri odločanju. Človekove pravice niso last enih ali drugih, pač pa vseh, in spolna usmerjenost, tudi glede na mnenje Evropskega sodišča za človekove pravice, ne sme prinašati diskriminacije in onemogočati družinskega življenja," nam je Vlasta Nussdorfer odgovorila na vprašanje, ali se ji kot varuhinji človekovih pravic omenjeni referendum zdi sporen, nedopusten.

Varuhinja človekovih pravic ima sicer možnost, da vloži ustavno pritožbo, ko so izčrpana vsa pravna sredstva. Kot odgovarja varuhinja pa lahko vloži ustavno pritožbo le s soglasjem tistega, katerega človekove pravice ali svoboščine v posamični zadevi varuje. V primeru domnevne spornosti ali neustavnosti zakona ustavna pritožba ni mogoča. "Prav tako ustavna pritožba ni sredstvo za uveljavljanje domnevne neustavnosti drugih splošnih aktov, med katere sodi tudi odločitev o razpisu referenduma. Ima pa Varuh na podlagi Zakona o ustavnem sodišču možnost vložiti zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti zakonov in drugih predpisov, če meni, da predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, nedopustno posega v človekove pravice ali temeljne svoboščine. O tej možnosti smo se letos pogovarjali s predstavniki nevladnih organizacij, ki delujejo na področju enakosti glede na spolno usmerjenost. Skupaj smo ugotovili, da je treba počakati na uveljavitev novele zakona o zakonski zvezi, ki z eno potezo odpravlja razlikovanje na vseh področjih, saj je težko identificirati vse predpise, ki vsebujejo razlikovanje na podlagi spolne usmerjenosti," pojasnjuje Vlasta Nussdorfer.

Varuhinja dodaja, da če zadnja sprememba zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih na referendumu ne bo potrjena, bo preučila možnost, da glede neenake obravnave partnerjev zahteva oceno ustavnosti Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju in drugih zakonov, ki vsebujejo podobne diskriminatorne določbe.

Na tem področju je denimo že obravnavala pobudo glede vključevanja (ne)registriranih istospolnih partnerjev in partneric v obvezno zdravstveno zavarovanje Po preučitvi področne zakonodaje so v njenem uradu ugotovili, da Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju v 20. členu taksativno našteva, kdo šteje za družinskega člana zavarovanca in se na tej podlagi lahko sprejme v zdravstveno zavarovanje. V tej zakonski določbi registrirani partner istospolne partnerske skupnosti ni opredeljen kot družinski član, zato ni pravne podlage, da bi se registrirani partner zavaroval kot družinski član zavarovanca.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.