IZAK KOŠIR, STA

 |  Družba

Zgodovinska prelomnica: Obeležitev 500. obletnice največjega slovenskega kmečkega upora

Letos mineva 500 let od največjega slovenskega kmečkega upora leta 1515. V Posavskem muzeju Brežice tako včeraj in danes poteka dvodnevni strokovni simpozij Le vkup 1515-2015. Na simpoziju, kjer bo govorilo nekaj manj kot 30 predavateljev, se bodo osreodotočili na vpliv, ki ga je imel omenjeni upora na kasnejšo zgodovino in sodobni čas. Pobudnik projekta in profesor zgodovine Boris Hajdinjak je poudaril, da gre za prvi vseslovenski kmečki upor, ki je hkrati največji v slovenski zgodovini in da sodi med njena prelomna dejanja. Dodal je tudi, da ta upor predstavlja "rojstni trenutek slovenskega naroda".

Čeprav so se Slovenci v pisani besedi prvič pojavili s Primožem Trubarjem, so bile prve slovenske besede pravzaprav nastisnjene že več desetletij prej, in sicer na letaku, ki so jih delili po porazu puntarjev. Šlo je za Novo pesem o krajnskih kmetih, katere naslov priča, da je bilo že takrat govora o Krajncih, ki so bili do 19. stoletja sopomenka za Slovence, je opozoril še opozoril Hajdinjak in dodal, da je upor iz leta 1515 je pomemben tudi zato, ker ni povezal le takratnih Slovencev, temveč tudi nekatera nemško govoreča območja na slovenskem Štajerskem, Koroškem in Kočevskem. Slovenci so tako postali eni od tistih evropskih narodov, ki so se tedaj podobno upirali fevdalcem.

V petmesečnem uporu je na območjih Kranjske, Štajerske in Koroške sodelovalo približno 80.000 upornih podložnikov oziroma desetina tedanjega prebivalstva. Zgodovinarji ga uvrščajo med kmečke upore, ki niso bili uperjeni zgolj proti posameznemu zemljiškemu gospostvu, temveč tudi proti fevdalizmu kot družbenemu sistemu.

Za največjim kmečkim uporom so ostale tudi prve v slovenskemu jeziku natisnjene besede. V besedilu nemške žolnirske pesmi, ki so jo na dunajskem letaku natisnili leta 1515 oziroma po zatrtju upora, sta se namreč ohranili tedanji puntarski gesli - "stara prauda" in "leukhup, leuhkup, leukhup, leuhkup, woga gmaina".

Kmečkega upora iz leta 1515 pa ne gre mešati s kasnejšim uporom Matije Gubca.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.