Francijo pretresli najhujši teroristični napadi v zgodovini države

Francijo so pretresli doslej najhujši teroristični napadi, v katerih je v noči na danes umrlo najmanj 120 ljudi, več kot 200 je ranjenih. Napadi so se odvili na šestih prizoriščih v Parizu, največ smrtnih žrtev pa je terjal napad na klub Bataclan. V Franciji veljajo izredne razmere, izrazi sožalja in podpore pa prihajajo z vsega sveta.

Teroristi so si v napadih v petek zvečer v francoski prestolnici izbrali več ciljev. Na nogometnem stadionu Stade de France severno od Pariza, kjer je potekala nogometna tekma med Francijo in Nemčijo, je bilo več mrtvih, viri, ki jih navaja francoska tiskovna agencija AFP, poročajo tudi o treh mrtvih teroristih.

Preostali napadi so se zgodili v vzhodnem delu mesta. Najbolj krvavo je bilo v klubu Bataclan, ki je na koncertu ameriške skupine Eagles of Death Metal gostil 1500 obiskovalcev. V dvorano naj bi vdrli štirje teroristi, ubitih naj bi bilo približno 80 ljudi.

V kavarni Carillon na ulici Alibert v 10. okrožju naj bi teroristični napad zahteval 14 žrtev, poročajo tudi o številnih ranjenih. Na terasi restavracije Le Petit Cambodge na vogalu ulic Bichat in Alibert naj bi v streljanju umrlo vsaj 12 ljudi.

Prizorišče napada je bil tudi bar Le Belle Equipe na ulici Charonne v 11. okrožju, kjer naj bi umrlo 18 ljudi. V restavraciji La Cosa Nostra na ulici Rue de la Fontaine v 11. okrožju v bližini turistično priljubljenega kanala Saint-Martin pa naj bi po zadnjih podatkih umrlo pet ljudi.

Po navedbah preiskovalcev, ki jih navaja AFP, je bilo ubitih najmanj osem napadalcev, od tega naj bi se jih sedem razstrelilo. Trije so to storili v dvorani Bataclan, trije pa pred Stade de France. Napad je bil najhujši v Evropi po napadih na madridsko podzemno železnico leta 2004 ter najbolj smrtonosen teroristični napad v Franciji.

Predsednik Francije Francois Hollande, ki so ga evakuirali s stadiona med tekmo, je nemudoma razglasil izredne razmere in zaprl meje ter napovedal, da bodo storilce dobili. Na ulice Pariza je v pomoč policistom poslal 1500 vojakov.

V Parizu bodo tako danes zaprte vse javne ustanove - šole, muzeji, knjižnice, telovadnice, bazeni, tržnice. Poleg tega so odpovedali vse prireditve. Šolske in univerzitetne ustanove bodo zaprte v celotni osrednji francoski regiji Ile-de-France.

Francosko tožilstvo je začelo preiskavo terorističnega dejanja, je dejal tožilec Francois Molins. V Parizu pa se je že dopoldne začela seja sveta za nacionalno varnost.

Izrazi sožalja in podpore dežujejo z vsega sveta. Predsednik ZDA Barack Obama je osebno po telefonu poklical Hollanda ter dejal, da so petkovi teroristični napadi v Franciji, ki so terjali več deset življenj, napad na celotno človeštvo. "Nečloveške napade" je obsodil tudi ruski predsednik Vladimir Putin ter ponudil Franciji vso pomoč.

Nemška kanclerka Angela Merkel je sporočila, da je globoko pretresena ob napadih. "Odurne" teroristične napade je najostreje obsodil tudi generalni sekretar ZN Ban Ki Moon. Varnostni svet ZN se je odzval z obsodbo "barbarskih in strahopetnih napadov".

Italijanski premier Matteo Renzi je izrazil globoko solidarnost s francoskim narodom, kanadski premier Justin Trudeau pa šok ter žalost zaradi smrti tako velikega števila ljudi.

Že pred tem so pretresenost izrazili britanski premier David Cameron, predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker in predsednik Evropskega sveta Donald Tusk. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je sporočil, da njegova država stoji ob strani Franciji in njenega predsednika v vojni proti terorizmu.

Kot so sporočili iz Vatikana, gre za napade na mir celotnega človeštva, ki terjajo odločen in solidaren odziv vseh. Obsodbe napadov so med drugim prišle tudi iz Turčije, Kitajske, Japonske, Brazilije, Argentine in Indije.

"Kot država, ki zelo dobro pozna delovanje in posledice terorizma, popolnoma razumemo trpljenje, ki ga trenutno doživlja Francije," je sporočil turški predsednik Recep Tayyip Erdogan. Iranski predsednik Hasan Rohani je zaradi napadov, ki jih je označil za zločin proti človečnosti, odpovedal današnji obisk v Franciji in Italiji.

Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je sporočil, da je globoko šokiran in dodal, da ostajajo močni in enotni v boju proti terorizmu.

Sožalje izrekla tudi Cerar in Pahor

Odzvala se je tudi Slovenija. Premier Miro Cerar je v angleščini na Twitterju ostro obsodil tragedijo v Parizu. "Moje misli so z družinami žrtev in francoskim narodom," je poudaril.

Prek Twitterja se je oglasil tudi predsednik republike Borut Pahor, ki je Hollandu in francoskemu narodu izrekel izraze globokega sožalja in sočustvovanja. Zgroženost ob napadih je prek omenjenega spletnega družbenega omrežja izrazilo tudi slovensko zunanje ministrstvo.

Več držav je ob tem zaostrilo varnostne ukrepe. Tako posebej strogi ukrepi veljajo v Rimu, kjer so na ulice poslali dodatne policiste, nadzor na mejah pa so poostrile tudi belgijske oblasti. Na Filipinih bodo še okrepili varnost pred vrhom azijsko-pacifiškega foruma za gospodarsko sodelovanje (Apec).

Newyorška policija je mobilizirala protiteroristične enote in zaščitila vse francoske objekte v osemmilijonskem mestu, kot je misija pri ZN in druge. Okrepili so tudi navzočnost na vseh bolj obljudenih delih mesta, kot je Times Square. Tako v New Yorku kot drugod po ZDA so v znamenje solidarnosti znamenitosti osvetlili v barvah francoske zastave.

Dodatne uniformirane policiste bodo na javne prireditve ta konec tedna poslale tudi oblasti v avstralskih Melbournu in Sydneyju. Več držav je napovedalo seje državnih varnostnih svetov.