Britanka in ljubljenka arabskega sveta, ki je začrtala meje Iraka in Jordanije 

Gertrude Bell je bila pomembna in vplivna zgodovinska osebnost, po rodu Britanka, po duši Arabka. Arabski svet jo še danes kuje v zvezde, igrala pa je tudi ključno vlogo pri začrtovanju mej držav, ki jih danes poznamo kot Jordanija in Irak. Izhajala je iz premožne družine, a aritokratsko življenje se ji je zdelo dolgočasno, zato je rodno Anglijo tudi zapustila. Začela je kot neodvisna pustovolka in arheologinja, ker pa je v arabskem svetu sklenila številna zavezništva in prijateljstva, je kmalu pritegnila tudi pozornost britanske politike in postala njihova obveščevalka. O svojeglavi Gertrude Bell je te dni na ogled tudi biografski film na festivalu Liffe, kjer jo je upodobila igralka Nicole Kidman.

Zgodba se odvija na začetku 20. stoletja na Bližnjem vzhodu, ko Gertrude prispe v Teheran. Ob izbruhu prve svetovne vojne njena znanja in zveze postanejo neprecenljivi za britansko obveščevalno službo. Po prvi svetovni vojni je pomagala začrtati meje med Orientom in britanskim imperijem. Na svoji poti sreča tudi Lawrenca Arabskega, ki postane njen prijatelj in zaupnik, Gertrude pa so številni etiketirali kot njegovo feministično različico. Tako pa jo je prikazal tudi režiser Werner Herzog, ki pravi, da se mu je zgodba porodila s takšno silovitostjo in intenzivnostjo, zato mu med pisanjem scenarija ni prišlo na misel, da gre za njegov prvi film z žensko protagonistko.

Hollywood sicer ne bi bil Hollywood, če ne bi v zgodbo zgodovinske osebnosti spretno vpletel tudi njeno ljubezensko življenje, ki pa je bilo vse prej kot cvetoče. Prvega snubca, ki ga je njen oče zavrnil zaradi njegovega "prenizkega sloja", uradnika na teherenski ambasadi Henryja Cadogana, je namreč izgubila, ko se je le-ta zaradi žalosti pognal v smrt. Poznavalka Bližnjega vzhoda je to izgubo le stežka prebolela in več let ni želela imeti nobenega razmerja z nikomer. Prepričal jo je šele poročeni britanski poveljnik.

Leta 1869 rojena Gertrude Bell se je leta 1925 vrnila v Veliko Britanijo, kjer se je soočila s finančnimi težavami svoje družine, ki je po prvi svetovni vojni začela izgubljati svoje premoženje, ko so se pojavila številne delavske stavke in evropska ekonomska kiza. Ko je kasneje odpotovala v Bagdad je hudo zbolela ter prejela novico, da je umrl njen mlajši brat Maurice.

Umrla je leto dni kasneje, vzrok za njeno smrt pa je še danes ovit v tančico skrivnosti. Uradno pojasnilo je, da je vzela prevelik odmerek uspavalnih tablet, saj je, po pričanju njene gospodinje, prosila naj jo zjutraj zbudijo.

Pokopali so jo v britanskem delu bagdadske soseske Bab al-Sharji, pogreba pa so se udeležili številni visoki politični predstavniki, med drugimi tudi kralj Iraka in delegacija Velike Britanije.