Bo Avstralija postala svetovno odlagališče jedrskih odpadkov?

Trajno odlagališče jedrskih odpadkov ni samo problem Slovenije in Jedrske elektrarne Krško, ampak vseh držav, ki imajo jedrske elektrarne. Najdalj v postopkih za dograditev takšnega odlagališča sta po podatkih svetovnega združenja za jedrsko energijo Finska in Švedska. Okoljevarstveno organizacijo Greenpeace pa zdaj po poročanju Die Zeit najbolj skrbi, da bo Avstralija postala svetovno odlagališče jedrskih odpadkov.

Ta država takšnega odlagališča za še nima, ima pa njegovo gradnjo v načrtu. V razpravi ima šest lokacij. Sama z jedrskimi odpadki nima težav, ker do zdaj se ni odločila za rabo jedrske energije za pridobivanje električne energije. Avstralci imajo le en raziskovalni reaktor, ki je v Lucas Hights. Njihovi jedrski lobisti pa so si zdaj zamislili, da bi kljub temu z jedrskimi odpadki lahko mastno služili tako, da bi »pomagali« vsem državam, ki ne vedo kam s svojimi visoko radioaktivnimi odpadki. To pa so tako rekoč vse države, ki imajo jedrske elektrarne.

Hramba izgorelih jedrskih palic je posel, vreden milijarde dolarjev. Po oceni avstralskega znanstvenika za področje okoljskih znanosti in podpornika jedrske energije Barryja W. Brooka, bi ta posel lahko dosegel na svetovni ravni 70 milijard evrov. Avstralski jedrski lobi želi z jedrsko energijo rešiti tudi energetski problem države, kajti ta zdaj pridobi skoraj 75 odstotkov električne energije iz premoga. Ta delež mora občutno znižati, če hoče zmanjšati izpuste toplogrednih plinov.

. Izgorele jedrske palice vsebujejo še večino svoje energije, ki jo je mogoče uporabiti za pridobivanje električne energije v jedrskih elektrarnah s hitrim oplodnim reaktorjem. Hkrati pri tem nastaja plutonij kot novo gorivo. Po poročanju Die Zeit je to preprost način za služenje denarja in zmanjšanje zadolženosti avstralske države. Omogoča namreč trojni zaslužek s prevzemom izgorelih jedrskih palic od držav, ki jih nimajo kje skladiščiti, s prodajo elektrike in s proizvodnjo plutonija.

Nasprotniki izrabe jedrske energije svarijo, da tehnika za hitre oplodne reaktorje še ni dovolj raziskana, pa tudi te elektrarne proizvajajo odpadke, ki jih je treba skladiščiti. Načrt avstralskega jedrskega lobija tudi pomeni, da bi po morjih prevažali velike količine visoko radioaktivnih jedrskih odpadkov, kar povečuje tveganje nesreč ladij s tem tovorom.

Prva ladja z visoko radioaktivnimi jedrskimi odpadki je pred dnevi že prispela v Avstralijo. The Sydney Morning Herald poroča, da je lastnik te ladje mreža nemških podjetij, registrirana je na karibskih otokih Antigva in Barbuda, jedrske odpadke pa je na njej pripeljala rusko-ukrajinska posadka. Eden od avstralskih senatorjev je opozoril, da Avstralija prodaja svojo nacionalno varnost za najnižji mogoči skupni imenovalec. Avstralska organizacija za jedrsko znanost in tehnologijo (ANSTO) mu je odgovorila, da so avstralske in francoske oblasti za jedrsko in pomorsko varnost potrdile, da je ladja varna. Ladjo je najela francoska jedrska družba Aveva.

Če bo Avstralija res postala svetovno odlagališče za visoko radioaktivne jedrske odpadke, ji teh zlepa ne bo zmanjkalo, ugotavlja Focus. Jedrske elektrarne na svetovni ravni na leto proizvedejo 12 tisoč ton takšnih odpadkov. Vseh visoko radioaktivnih odpadkov se je do zdaj nabralo za 270 tisoč ton, kar je veliko več, kot jih lahko sprejme Avstralija. Zadostovalo bi ji že 40 tisoč ton, da bi v elektrarnah s hitrim oplodnim reaktorjem lahko dve desetletji pridobivali električno energijo.

Države, kot je Nemčija, ki imajo doma problem najti lokacijo za gradnjo odlagališča, bi svoje visoko radioaktivne jedrske odpadke z veseljem izvozile. To bi bilo zanje tudi ceneje od gradnje lastnega odlagališča. Tudi poskusi za uničenje jedrskih odpadkov so dragi. Evropa ocenjuje, da bo gradnja posebnega reaktorja za uničevanje jedrskih odpadkov Myrrha stala 1 milijardo evrov. Ta reaktor naj bi do leta 2014 dogradili v belgijskem centru za jedrske raziskave Mol pri Antwerpnu. Ta reaktor bi na leto lahko uničil 1 tono odpadkov, kar je kapljica na vroč kamen.