Kaj prinaša pariški podnebni sporazum?

Pariški podnebni sporazum napoveduje prehod v dobo brez fosilnih goriv. Sprejelo ga je 195 držav, v veljavo pa bo stopil leta 2020, ko se izteče veljavnost Kjotskega protokola. Gre za prvi univerzalni sporazum o zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov in krepitvi obrambe proti posledicam podnebnih sprememb. Cilj sporazuma je omejiti dvig globalne temperature pod dve stopinji Celzija, in sicer naj bi bil cilj 1,5 stopinje. Pa so ti cilji zares uresničljivi ali gre (ponovno) zgolj za prazne besede?

Zastavljeni cilj naj bi države dosegle s predložitvijo svojih nacionalnih prispevkov, vključno z ukrepi za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov. Na pet let bo potekal pregled izpolnjevanja zastavljenih ciljev, države pa naj bi svoje ambicije sčasoma stopnjevale.

Prvi pregled globalnega napredka bo opravljen leta 2023, pregled izpolnjevanja nacionalnih ciljev pa leta 2025. Svoje predloge nacionalnih ciljev je že podalo 187 držav, v veljavo pa bodo stopili leta 2020. Leta 2018 bo opravljen pregled stanja. Da bi zagotovil potrebno transparentnost, sporazum od držav terja redno poročanje tako o ukrepih za znižanje izpustov kot o dani oziroma prejeti finančni podpori.

Razvite države so v skladu s sporazumom dolžne zagotoviti finančno pomoč državam v razvoju tako pri zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov kot pri prilagajanju na posledice podnebnih sprememb. Države v razvoju lahko pri tem sodelujejo prostovoljno, če želijo. Sporazum bo v veljavo vstopil, ko ga bo sprejelo najmanj 55 držav, ki so skupaj odgovorne za najmanj 55 odstotkov globalnih izpustov toplogrednih plinov.

Pa nov podnebni sporazum res prinaša rešitev? Dr. Bogomir Kovač v aktualni številki Mladine piše, da gre predvsem za veliko starih okoljskih obljub in politične retorike in malo pravno zavezujočih in ekonomsko sprejemljivih rešitev. »Dejstva so neizprosna. V desetletju, ko naj bi učinkovali podnebni dogovori (2000–2010), so toplogredni plini na globalni ravni narasli v primerjavi s prejšnjimi desetletji. Leto 2015 bo spet najtoplejše in tako je zadnjih deset let. Povprečna temperatura na planetu je 1 °C višja kot v referenčnem letu 1880, za naslednjo stopinjo bomo potrebovali zgolj 40 let.«

Na sporazum pa so se odzvali tudi pri Greenpeace Slovenija. Vodja okoljevarstvene organizacije Nina Štros pariški podnebni sporazum ocenjuje kot pomemben korak naprej, vendar po njenem vsebina dogovora ni dovolj ambiciozna, saj bo večino dela potrebno še opraviti. Je pa sporazum dal jasen signal, da prihodnost ne bo več fosilna, ampak obnovljiva, poudarja Štrosova.

Sporazum mora po njenem biti jasen signal slovenskim odločevalcem, zlasti finančnemu ministrstvu, da preneha gledati na podnebne ukrepe kot nepotrebne stroške, ki se jim lahko izognemo, temveč kot nujne in prednostne ukrepe. K podnebnim ukrepom smo etično zavezani in ekonomija mora temu slediti, ne obratno.