Klasično pismo ali udeležba na demonstracijah imata še vedno veliko težo

Kako aktivni so slovenski državljani pri podpisovanju peticij in dejavnem zavzemanju za človekove pravice, družbene spremembe? Rezultat zadnjega referenduma je zaskrbljujoč in kaže, da je aktivistični duh v manjšini. Bi nas to prelaganje odgovornosti na druge moralo skrbeti? Kako dejavni so mladi? Naj za primer vzamemo Amnesty International, ki v Sloveniji deluje kot društvo in ima 10.000 članic oziroma članov. V organizaciji pravijo, da čeprav vsi njihovi podporniki oziroma podpornice ne nujno podpisujejo peticij ali se udeležujejo javnih akcij, vsi ti ljudje finančno podpirajo delovanje društva. To je za opravljanje poslanstva organizacij kot je Amnesty International zelo pomembno, saj zaradi zaščite neodvisnosti in nepristranskosti za raziskovalno, aktivistično in osveščevalno delo ne sprejemajo denarja od države.

"Številni ljudje so zelo aktivni, praviloma pa drži, da se ljudi situacija dotakne bolj in prej, če gre za kršitve, ki so jim bližje, bodisi geografsko bodisi z vidika identificiranja z žrtvijo. Ko smo, recimo, letos na Poti ob žici zbirali podpise pod peticijo evropskim voditeljem, pri čemer je bila ena od zahtev tudi krepitev operacij iskanja in reševanja v Sredozemskem morju, da bi učinkoviteje preprečevali utopitve, se je v nekaj urah pod to peticijo podpisalo 3000 ljudi - iz medijev so vedeli za tragedije, ki so se dogajale in številnih so se dotaknile," nam je pojasnila Metka Naglič iz Amnesty International Slovenija.

Pri Amnesty si sicer s programom učenja človekovih pravic prizadevajo doseči mlade in jih seznaniti z njihovimi pravicami, da si jih bodo "znali izboriti zase in postaviti za druge". Za lansko leto so ocenili, da okoli 5.000 mladih dela za pravice "drugih", kar jih navdaja z optimizmom. Mladi tako denimo sodelujejo recimo tudi pri pisanju apelov naslovljenim Pišem za pravice, v okviru katerih so ustvarili tudi številna sporočila dobrodošlice za begunce.

Mlade se danes doseže predvsem prek spleta in družabnih omrežij, zdi se, da je splet postal najučinkovitejšo orodje za pošiljanje sporočil v javnost, kot tudi najhitrejša platforma za aktivacijo ciljne publike. Metka Naglič se s tem strinja le delno, saj meni, da je splet kakopak "precej učinkovit pri doseganju širših množic", vseeno pa opaža, da ima klasično pismo ali udeležba na demonstracijah še vedno "zelo pomembno in veliko težo". "V okviru maratona pisanja apelov dostikrat vidimo, kako učinkovito je osebno pismo, še zlasti, kadar gre za mlade, ki z občutkom sočutja pišejo predstavnikom oblasti. Po drugi strani je udeležba na shodih, demonstracijah tudi pomemben pozitiven zgled za druge," dodaja Metka Naglič.