Danska na meji z Nemčijo uvedla začasni nadzor

Danska je na svoji meji z Nemčijo uvedla začasni nadzor, je sporočil danski premier Lars Lokke Rasmussen, in dodal, da se država tako odziva na to, da je Švedska uvedla sistematičen nadzor na meji z Dansko. V Koebenhavnu se bojijo, da bi se lahko zato na danskem ozemlju nakopičilo "veliko število migrantov". Danski premier je izpostavil, da ima zapiranje meja drugih nordijskih držav lahko hude posledice za Dansko, saj bi po njegovem to lahko vodilo v "oobčutno povečanje prosilcev za azil". Ukrep bo zaenkrat sicer veljal zgolj deset dni, policija pa bo na meji izvajala naključne kontrole, kar pomeni, da ne bodo preverjali dokumentov vseh, ki prihajajo iz Nemčije.

Pojasnil je še, da je od začetka septembra iz Nemčije na Dansko prišlo 91.000 ljudi, od tega jih je 13.000 zaprosilo za azil, ostali pa so šli naprej na Švedsko in Norveško. Prepričan je, da zdaj obstaja tveganje, da bodo ti ljudje ostali "ujeti na Danskem", kar želi oblast preprečiti. Z ukrepom je seznanil tudi nemško kanclerko Angelo Merkel.

Da bodo na potezo Švedske odgovorili z uvedbo začasnega nadzora na dansko-nemški meji, je Rasmussen sicer napovedal že sredi decembra.

Švedska je novembra s ciljem zajezitve migrantskega toka na mostu Oresund na švedsko-danski meji najprej uvedla začasen nadzor, decembra pa je napovedala, da bo s 4. januarjem šla še korak naprej in tam uvedla sistematično preverjanje osebnih dokumentov. Tiste, ki ne bodo imeli ustreznih dokumentov, bo vračala na Dansko.

V Koebenhavnu so takrat ocenili, da bo moralo v tem primeru na Danskem ostati kar osem od desetih prosilcev za azil, namenjenih na Švedsko. Zato so se odločili uvesti nadzor na meji z Nemčijo, tako da prosilci za azil sploh ne bi mogli priti v njihovo državo.

Mejni nadzor so v minulih mesecih sicer uvedle že vse sosede Danske: Norveška, Švedska in Nemčija. Schengenska pravila nadzora na notranjih mejah ne predvidevajo, razen za omejeno časovno obdobje in ob izjemnih okoliščinah.

Politikov v Koebenhavnu ne jezi le to, da se bo zaradi preobrata švedske priseljenske politike verjetno povečalo število prosilcev za azil pri njih, temveč švedskim kolegom očitajo tudi, da s svojim ravnanjem škodijo odnosom med državama.

Za gradnjo infrastrukture v mejni regiji Oresund ter povezovanje Koebenhavna in tretjega največjega švedskega mesta Malmö v eno celovito območje so namreč porabili milijarde, zdaj pa naj bi Švedi regijo znova delili na dvoje.

Most Oresund dnevno prečka okoli 30.000 ljudi, mnogi med njimi se preko njega vsak dan vozijo na delo v sosednjo državo. Zaradi uvedbe sistematičnega mejnega nadzora se bo ta pot občutno podaljšala in napovedujejo velike zastoje.