Celo Vatikan prehitel Slovenijo in priznal Palestino

Vatikan je pred nekaj dnevi tudi uradno priznal palestinsko državo. Začel je namreč veljati sporazum, ki so ga Vatikan in palestinske oblasti podpisale konec junija lani. Sporazum, v katerem se izpostavlja tudi mirovna, pogajalska rešitev razmer v regiji, je začel veljati, ko so bili izpolnjeni vsi pogoji. Vatikan je pred letom dni v uradnih dokumentih ob papeževem obisku v sveti deželi že navajal besedno zvezo "država Palestina", maja lani pa je papež v Vatikanu sprejel palestinskega predsednika Mahmuda Abasa in ga označil za "angela miru". Doslej je Palestino kot suvereno državo priznalo več kot 130 držav, Slovenije pa še vedno ni med njimi. 

Natančneje je število držav naraslo že na 136, med njimi jih je tudi osem iz Evropske unije (EU), in sicer Malta, Češka, Slovaška, Madžarska, Romunija, Bolgarija, Poljska in Švedska, ki je Palestino kot enakovredno državo priznala kot zadnja med njimi.

Aktualni švedski premier, socialdemokrat Stefan Löfven, je tako 30. oktobra 2014 potegnil svojo prvo konkretno mednarodnopolitično potezo. Njegova država je postala prva med pomembnejšimi, večjimi članicami EU, ki je priznala Palestino. Ob tem je dejal, da je ustanovitev dveh držav "edina mogoča rešitev spora med Palestinci in Izraelci".

Takšno mnenje izraža vse več držav, leta 2012 pa jo je dejansko priznala tudi Generalna skupščina Združenih narodov, ki je tej državi podelila status opazovalke – nečlanice. A Slovenija se je tedaj pri glasovanju vzdržala, čeprav je Palestina našo državo priznala takoj po osamosvojitvi. Bila je celo ena izmed prvih, to je namreč storila že maja leta 1992. O tem smo v Mladini obsežneje pisali že oktobra 2014. 

Novembra leta 2014 je med poslanci Odbora za zunanjo politiko padel tudi predlog Združene levice (ZL), naj državni zbor ne čaka na pobudo vlade in kar sam prizna Palestino kot neodvisno in samostojno državo.

Slovenija naj bi sicer hodila v smeri priznavanja Palestine, a se to še do danes ni zgodilo, čeprav zunanji minister Karl Erjavec aprila lani "obljubil", da bo predlagal priznanje te države do konca lanskega leta. Vlada RS oziroma ministrstvo za zunanje zadeve o tem nista podala niti predloga, priznanje je tako preloženo "za nedoločen čas". Ponovna razprava o tem naj bi se nadaljevala tudi na Odboru za zunanjo politiko RS (OZP), ki se bo prihodnjič zgodil 20. januarja, a vprašanja Palestine ni na dnevnem redu. Prav tako priznanja vsaj še do konca februarja ne bo obravnaval Državni zbor (DZ), kot je bilo odločeno na Kolegiju predsednika DZ 4. decembra lani, ko sta proti uvrstitvi sklepa o priznanju Palestine v februarski program glasovali stranki SMC in DeSUS, za pa sta bili ZL in SD.

Svoje vlade so k priznanju Palestine (sicer nezavezujoče) pozvali parlamenti v Španiji, Franciji, Združenem kraljestvu, Belgiji, na Irskem in Portugalskem ter v Grčiji. Decembra leta 2014 je s posebno resolucijo načelno podporo državi Palestini izrazil tudi Evropski parlament (EP). 

Na kaj torej čaka Slovenija?