Poljska: kritika Nemčije in diktatura večine

Poljsko zunanje ministrstvo je ostro kritiziralo nemške politike zaradi »protipoljskih« komentarjev, ne da bi pri tem jasno povedalo, na katere komentarje se nanaša to stališče poljskega zunanjega ministrstva, hkrati pa so na zunanjem ministrstvu poklicali na »zagovor« tudi nemškega veleposlanika na Poljskem. Vendar pa kritike niso bile nepričakovane, saj so tako v Evropskem parlamentu kot v komisiji v zadnjih dneh ostro kritizirali spremembe poljske zakonodaje, ki se nanašajo na medije in pravosodje.

Nemški komisar za pravosodje Guenther Oettinger pa je napovedal celo uporabo novih mehanizmov EU in sankcij zoper Poljsko zaradi kršitev načel pravne države. Vendar pa je v nedavnem intervjuju za katoliški medij Trwam poljski obrambni minister Antoni Macierewicz dejal, da »Nemčija ne bo učila Poljske o demokraciji in svobodi«. Tudi druge evropske države je obtožil, da se vtikajo v nekaj, kar je stvar poljske suverenosti. Poljska in Nemčija sta sicer imeli odlične odnose v času vladavine desne Civilne platforme, stranka PiS, ki je na oblasti od oktobra in prvič po letu 1989 lahko vlada sama, pa je veliko bolj zadržana do namer Nemčije in pogosto obuja spomine na poljske izgube v času druge svetovne vojne.

Odpor spremembam na Poljskem daje tudi sicer slabotna opozicija. V poljskem mestu Poznanj je zaradi namer vlade po spremembi ureditev na področju medijev in pravosodja nedavno več kot 2000 ljudi zbralo na protestih, ki jih je sklicala liberalna stranka »Varuhi Demokracije« in dalo »rdeči karton« svoji novi vladi, ki lahko v parlamentu računa na več kot dvotretjinsko večino. Kritizirali so predvsem nove zakone, ki na medijskem in pravosodnem področju predstavljajo resno oviro za delovanje demokracije na Poljskem. Protestniki so mahali in se skupinsko slikali z »rdečimi kartoni«, klicali »kdor ne skače je za PiS«, stranko Zakona in pravičnosti, fotografije pa so nato poslali vladi.

Vse to je rezultat sprejema novega zakona o medijih, ki državi omogočajo popoln nadzor nad javnimi mediji pod krinko »zaščite nacionalnih interesov.« Evropska komisija je medijski zakon že kritično ocenila, da ogroža skupne evropske vrednote pa so ocenili tudi strokovnjaki OVSE za medije, številni novinarji in njihove organizacije, tako na Poljskem kot v Evropi.

Enako nevarna je druga sprememba, ki jo je sprejela nova poljska vlada, sprememba delovanja Ustavnega sodišča, ki bo po novem za sprejetje svojih odločitev potrebovalo dvotretjinsko večino v 15- članskem sodnem senatu. To praktično pomeni, da bo za sklepe sodišča moralo glasovati 13 od 15 sodnikov. Zakon o tej spremembi je že podpisal poljski predsednik Andrzej Duda. Ker stranka zakona in pravičnosti nadzoruje oba doma parlamenta je za spremembo zakona glasovalo 235 poslancev, 181 pa jih je bilo proti. Kritiki opozarjajo, da bo nova zakonodaja dejansko paralizirala ustavno sodišče, saj pogosto tudi ideološko sprti sodniki ne bodo uspeli sprejeti pomembnih odločitev. Ob tem so poslanci vladajoče stranke PiS pred nekaj meseci v sodišče imenovali tudi pet ustavnih sodnikov po svojem izboru in zavrnili kandidate, ki jih je imenovala prejšnja vlada. Stranko PiS sicer vodi Jaroslaw Kaczynski, brat-dvojček v letalski nesreči v Rusiji umrlega poljskega predsednika Lecha Kaczynskega, ki je 10 aprila leta 2010 umrl v letalski nesreči blizu Smolenska. Jaroslaw je sicer še zmeraj prepričan, da je šlo za nekakšno rusko zaroto, čeprav so vsi podatki dokazali, da je letalo strmoglavilo zaradi poskusa pilota, da pristane kljub slabemu vremenu.

»Odvetniki in državljani, ki opazujemo vse to smo prepričani, da je glavna ideja, ki stoji za vsem tem, ta, da se ustavnim sodnikom zavežejo roke, tako da ne bodo mogli več ukrepati dovolj hitro,« opozarja Katarzyna Szymielewicz, aktivistka iniciative »Mi vas opazujemo«. Spremembo zakonodaje je kritiziralo tudi Vrhovno sodišče Poljske, ki je parlamentu poslalo pismeni amandma in v svojem opisu zatrdilo, da bo načrtovana sprememba delovanja Ustavnega sodišča »onemogočila ali preprečila sodišču, da opravlja svoje naloge,« kajti »sistemski položaj sodišča je takšen, da je to ena od redkih institucij, ki preprečuje diktaturo večine«. Novi zakon uvaja tudi obvezno obdobje treh ali šestih mesecev od trenutka, ko je podana zahteva za ustavno presojo in sodbo. Po sedanjem zakonu je predviden rok dveh tednov. Tako dolgo obdobje pa po oceni Vrhovnega sodišča Poljske »omogoča velike potencialne zakasnitve in, v resnici, paralizo sodišča.«

Spremembe poljske zakonodaje so kritizirali tudi številni evropski politiki. Luksemburški zunanji minister Jean Asselborn, katerega država trenutno predseduje EU je dejal, da so dogodki na Poljskem »zastrašujoči« ter da poljska vlada očitno nima pojma o tem, da »smo skupnost vrednot in da ne samo, da lahko interveniramo, pač pa moramo intervenirati, če gredo zadeve v napačno smer v smislu vladavine prava«. Vendar pa so nekateri drugi voditelji, predvsem pa madžarski voditelj Viktor Orban, že napovedali, da pri ukrepih EU proti Poljski, ki sicer zahtevajo soglasje članic, ne bodo sodelovali.

Nasprotniki zadnjih sprememb pa kljub temu vztrajno opozarjajo na njihovo nedemokratičnost. »Pripravljeni smo se boriti do konca. Nihče nam ne more odvzeti naše svobode,« je dejala Joanna Schmidt, članica Moderne stranke, in s svojimi besedami merila tudi na zakon, ki bo tajnim službam omogočil več nadzora nad državljani in več sredstev za izvajanje nadzora.