Pri planu B za rešitev begunske krize igra ključno vlogo Slovenija

Velike spremembe se pogosto najavijo povsem tiho. Vsak četrtek se predstavniki držav na balkanski begunski poti prek videokonference pogovarjajo o aktualnih razmerah. Pogovarjajo se, ali je v Grčiji dovolj prenočišč, na Hrvaškem dovolj ogrevanih šotorov in podobno. Takšna organizacijska vprašanja so že postala rutina. Prejšnji četrtek pa so predstavniki Nemčije, Avstrije in Slovenije povedali, da so začeli pogovore, kako bi lahko bolje zavarovali mejo v Sloveniji, poroča nemški tednik der Spiegel.

Pri tem gre dejansko za spremembo strategije v nemški politiki reševanja begunske krize. Kanclerka Angela Merkel še vedno vztraja, da je to krizo treba »reševati evropsko«, samo na vprašanje, »kaj je evropska rešitev« v Berlinu zdaj odgovarjajo drugače kot prej. Do zdaj je bila uradna nemška politika, da je treba begunce zadržati na zunanji meji EU v Grčiji in Italiji, pri čemer Merklova z besedami še vedno vztraja, hkrati pa izvedenci v uradu kanclerke pripravljajo načrt B. Ta načrt ne predvideva določitve zgornje meje števila beguncev, ki bi jih bila pripravljena sprejeti Nemčija, pa tudi ostrejših kontrol na nemških mejah ne. Predvidena je bolj elegantna rešitev, ki jo je naprej objavila avstrijska vlada.

Pri tej rešitvi igra ključno vlogo Slovenija, ker je na balkanski poti po Grčiji prva država z zunanjo schengensko mejo. Na slovenski meji naj bi zadržali begunce iz Afganistana, Pakistana in Severne Afrike, ki nimajo tako rekoč nikakršnih možnosti, da bi v Nemčiji dobili mednarodno zaščito. Tako bi schengensko mejo premaknili nekoliko bolj na sever, notranje meje pa bi ostale odprte.

Ali lahko policisti na slovenski meji prosilce za azil preprosto zavrnejo, je odprto, je za Spiegel povedal izvedenec za evropsko pravo Daniel Thym. To naj bi bila »pravna siva cona«, to gotovo ne ustreza »prvotni zamisli o Dublinskem sistemu«, lahko pa bi si »izmislili pravne konstrukcije, s katerimi bi to lahko izvedli«.

Načrt se na prvi pogled sliši dobro, ima pa številne napake, kar v Berlinu vedo. Slovenija bo zelo težko zmogla sama kontrolirati toliko beguncev. Zdaj slovenskim policistom na meji s Hrvaško pomaga deset nemških policistov. Nemci Slovencem le svetujejo, mejnih kontrol ne izvajajo. Slovenija za dodatno pomoč ni zaprosila.

Ni znano, ali je vlada v Ljubljani javno pripravljena zaprositi za pomoč. Kako naj bi potekalo sodelovanje, je odprto. Avstrijci, ki so si zadevo izmislili, niso navedli nobenih konkretnih predlogov, najbrž zato, ker imata Dunaj in Berlin o teh kontrolah različne predstave. Nemška vlada in evropska komisija nočeta destabilizirati Grčije in sosed Slovenije. »Države, kot je Srbija, ne smejo postati parkirišče za deset tisoče beguncev, ki ne morejo več naprej,« pravi evropski komisar za širitev Avstrijec Johannes Hahn. »Obrniti je treba val, ne da bi na Balkanu izbruhnil kaos,« pravi nekdo drug v evropski komisiji.

Vsaj nekateri v avstrijski vladi vidijo to drugače. Zunanji minister Sebastian Kurz je po odločitvi avstrijske vlade, da bo določila zgornjo mejo števila beguncev, dejal, da bi zastoj povečal pritisk za skupno evropsko rešitev. Pristaše ima ta rešitev tudi v Nemčiji. Vodja poslanske skupine Evropske ljudske stranke v evropskem parlamentu Nemec Manfred Weber pravi, da se Grčiji približuje začasna izključitev iz schengenskega območja, če svojih meja ne zmore bolje varovati.

Nemška vlada želi ukrepati bolj previdno. Michael Roth, uslužbenec v zunanjem ministrstvu, razlaga, da poslabšanje razmer v Grčiji in na Zahodnem Balkanu zaradi zastojev beguncev ne more biti v interesu Nemčije.

Brez usklajenega pristopa Dunaja in Berlina bo načrt B komajda lahko uspel. Napoved Avstrije, da bo omejila število beguncev, ki jih bo sprejela, možnosti za njegov uspeh ni povečala. V krogih blizu Merklove te načrte imenujejo »groteskne«. Čeprav Avstrijci trdijo, da so Nemce obvestili o podrobnostih, v Berlinu nihče ne ve, kaj bo z begunci, ki bodo presegli mejo. Na zunanjem ministrstvu na Dunaju ne izključujejo možnosti, da jih bodo preprosto vrnili v Slovenijo. Ta se na to že pripravlja, saj je v četrtek vlada odločila, da bo sprejemala samo še begunce, ki nameravajo v Avstriji ali Nemčiji zaprositi za mednarodno zaščito.

Nemci pa so se dogovorili za hitrejše vračanje beguncev iz držav Severne Afrike. Če to ne bo pomagalo, bo na koncu vendarle prišlo do množičnega zavračanja beguncev na nemški meji. Angela Merkel je to označila kot zadnjo možnost. Ali bi nemška policija begunce na meji lahko zavračala, je pravno sporno. V interni analizi zveznega ministrstva za notranje zadeve in ministrstva za pravosodje piše, da ima v skladu z Dublinsko uredbo vsaka država članica pravico prosilca za azil vrniti v varno tretjo državo. Ni jasno, ali je varna tretja država lahko tudi članica EU. Ta možnost, ki je povezana s »pravnimi tveganji«, je na voljo. Na koncu mora odločiti politika.

Pravnik Daniel Thym pravi, da bi lahko poskusili opravičiti zavračanje beguncev na notranji meji EU. Ali bi to zdržalo na sodišču, ni jasno. Toda Nemčija je zdaj v takšnem političnem položaju, da je pravo le obrobna skrb.

O reševanju begunske krize so včeraj na neformalnem zasedanju v Amsterdamu razpravljali ministri za notranje zadeve članic EU. Eevropsko komisijo so po poročanju STA pozvali, naj pripravi pravno in praktično podlago za možnost uporabe skrajne možnosti nadzora na notranjih mejah v schengenskem območju. Gre za možnost sprožitve 26. člena schengenskega zakonika, ki omogoča do dveletno uvedbo nadzora v schengnu. Ker so sedanji ukrepi začasnega nadzora na notranjih mejah v schengnu časovno omejeni in ker rekordni migracijski pritok ne pojenja, so ministri pozvali komisijo, naj pripravi podlago za uporabo 26. člena schengenskega zakonika, je povedal nizozemski minister za migracije Klaas Dijkhoff.