Hud udarec za britanski časopisni trg: The Independent le še na spletu

Konec marca bo prenehala izhajati tiskana edicija liberalnega britanskega časnika The Independent in Independent on Sunday. Lastnik medija Evgeny Lebedev, ki je potrdil tudi prodajo sestrskega časopisa, katerega ime je označeno zgolj s črko i, škotskemu podjetju Johnston Press, ni razkril, koliko od 150 redno zaposlenih bo izgubilo službo. Naslovnice večjih medijev se sprašujejo, ali je to začetek konca tiskanih izdaj dnevnih časopisov, ruski oligarh Lebedev pa prenehanje tiskanja 30-letnega neodvisnika ocenjuje kot drzen skok v digitalno prihodnost. 

»Postavljeni smo bili pred izbiro: upravljanje nadaljnega upada tiska, ali spremeniti digitalne temelje, ki smo jih zgradili, v trajnostno in donosno prihodnost,« je v pismu zaposlenim zapisal Lebedev, ki je napovedal 25 novih zaposlitev za spletno vsebino, osvežitev digitalne platforme, odprtje novih podružniških uredništev v Evropi, na Bližnjem Vzhodu in v Aziji ter nadaljna vlaganja v uredništvo v New Yorku. »The Independent bo zdaj oglaševalcem ponujal dostop do največje svetovne komercialne platforme, ki bo podpirala resnično neodvisno novinarstvo. Moja družina je kupila in veliko vlagala v to ime, ker trdno verjamemo v novinarstvo, ki je črtalo pot skoraj tri desetletja, z vrhunskimi mednarodnimi pisci, poročevalci in analitiki, » je še zapisal.

Založnik je še povedal, da je spletna stran časopisa, ki ima 58 milijonov mesečnih bralcev, že donosna in je pričakovati, da bodo letos njeni prihodki zrasli za 50 odstotkov. Osvežili naj bi tudi naročniško mobilno aplikacijo, ki zaračunava bralcem zunaj Združenega kraljestva in ohranili nadzor nad i100.co.uk, ki je osredotočen na mlajše bralce.

Vključno z rednimi honorarnimi sodelavci naj bi prišlo do okoli 111 presežnih zaposlenih, čeprav se to lahko spremeni, poroča Guardian. Zadnja številka the Independent bo izdana 26. marca, zadnji the Independent on Sunday pa 20. marca. Amol Rajan, urednik tiskanje edicije, ki se je opravičil, ker še ni znano, kaj se bo zgodilo z vsemi zaposlenimi, bo prevzel vlogo urednika celotne digitalizacije.

Srečanje zaposlenih, ki se jih Lebedev ni udeležil, prišel pa je soustanovitelj Andreas Whittam Smith, je Rajan ocenil kot "boleč dan", da pa je jasno, da tiskana edicija ekonomsko ni več izvedljiva. »Naše delo še nikoli ni bilo bolj brano in spoštovano, vendar stroškov ni več mogoče sprejeti," je dejal po navedbah.

Da se pogajajo o nadaljnem sodelovanju z najbolj uveljavljenimi pisci, pa je povedal Steve Auckland, izvršni direktor na ESI Media, matični družbi, ki bo nadaljevala s tiskanjem brezplačnega tabloida Evening Standard in s TV postajo London Live, napovedal pa je tudi, da se bo spletna stran oddaljila od lahkega uredniškega pristopa, ki so ga kot lahka vaba klikov kritizirali tudi notranji sodelavci in se usmerila na kakovosten ton, po katerem je slovela tiskana izdaja.«

Indy, kot ga skrajšano imenujejo bralci, je v 80. letih šokiral britansko novinarsko sceno, ustanovili pa so ga trije nekdanji novinarji The Daily Telegraph (Andreas Whittam Smith, Stephen Glover, Matthew Symonds). Ta velja za dom za talente, kot so Robert Fisk, dolgoletni uveljavljen dopisnik z Bližnjega Vzhoda in Andrew Marr, znan izdajatelj televizijskih programov in zgodovinar. Kot njihov alumni velja pisateljica Helen Fielding, znana po uspešnici "Dnevnik Bridget Jones", ki je najprej izhajala kot anonimna kolumna Indyja.

Časnik, ki je sprva pritegnil nove generacije bralcev, se je britanskemu časopisnemu trgu pridružil v času vedno močnejše konkurence medijskega magnata Ruperta Murdocha. Na že umirajoči trg je prinesel splošno osvežitev formata in leta 1989 z dosegom 400 tisoč bralcev postal tekmec Guardianu. Od konca 90. se je boril z najnižjo cirkulacijo med večjimi britanskimi časopisi, pod 200 tisoč, vse odtlej pa se je soočal s finančnimi težavimi, menjavanjem lastnikov in urednikov, krčenjem zaposlenih ter selitvijo produkcije.

Roy Greenslade, profesor novinarstva na City University v Londonu meni, da je bil The Independent pionirski časopis. »Časopis se je ponašal s tem, da lastniki na vsebino niso imeli vpliva. Bili so opazno inovativni v postavljanju novega formata, ki so ga posnemali po vsem svetu, vključno z The Times of London,» je zapisal za Guardian.

»The Independent zavzema edinstveno mesto v britanskem političnem spektru. Je najbolj liberalen britanski časopis, za razliko od Guardiana podpira prosti trg. Politično se zdi, da ustreza manj ekstremnim 90. letom, kot to počne bolj jezen in polariziran sodoben čas. Vsaj nekaj časa je imel izredno odprto novinarsko kulturo. Mislim, da sem kot novinar, v zgodnjih dneh Independenta preživel najbolj razburljive tedne: imeli smo odprte, argumentirane in resne razprave o vprašanjih, kot so naš položaj v izraelsko-palestinski vojni; borili smo se za zaprt parlamentarni sistem, lobiji in vsi ostali so nas sovražili. Zdelo se mi je, kot da je novinarstvo nenadoma postala demokracija,« je za Guardian zapisal tudi Andrew Marr, ki meni, da gre za skromen primer mnogo širših motenj.

Ukinitev tiskane izdaje nekoč vodilnega britanskega časnika, ki pa so mu v zadnjih letih očitali, da temelji le še na mnenjih, za mnoge britanske urednike in novinarje pomeni hud udarec za izjemno konkurenčen angleški časopisni trg. Mnogi se sprašujejo, ali nemara ne gre za začetek konca tiskanih izdaj dnevnih časopisov. Da The Independent ni edino medijsko ime, ki zamira na britanskem časopisnem trgu, poroča tudi NY Times. Iz The Guardian Media Group so prejšnji mesec sporočili, da morajo stroške znižati za 20 odstotkov, zaradi česar so se znašli v finančnih skrbeh.

"Če je to res, potem mislim, da bo prvi od številnih v tisku, ki bodo ustavili tiskanje izdaj in nadaljevali s spletnim obstojem. Tudi Financial Times in Guardian bosta v nekaj letih obstajala le še na spletu, v desetih ali petnajstih letih pa bo obstajalo le še nekaj tisanih časopisov," je za BBC Newsnight povedal Stephen Glover, soustanovitelj časnika, s čimer se strinja tudi profesor novinarstva na Kingston University London, Brian Cathcart, ki napoveduje, da se bodo celo najbolj brani britanski časopisi, kot sta The Sun in The Mail, sčasoma prenehali tiskati.

A tudi spletne različice se bodo morale soočiti s skoraj enako težko nalogo, meni Charlie Beckett, direktor London School of Economics Polis, saj so se že izoblikovali ugledni spletni mediji. "Močni konkurenti so tako novi digitalni otroci, kot sta BuzzFeed in Politico, kot tudi politične in mednarodne novice blagovnih znamk, kot je New York Times, ki prodirajo na britanski trg,« je ocenil.

O težkih časih tudi na slovenskem medijskem trgu pa so govorili na nedavni okrogli mizi, o kateri smo že poročali.