Intervju: Miro Cerar o beguncih

V tiskani izdaji Mladine objavljamo intervju s predsednikom slovenske vlade Mirom Cerarjem. 

S premierjem smo se tokrat pogovarjali zgolj o migracijah. Če je prvi del njegovega mandata zaznamovala grška dolžniška kriza, v kateri je vlada odločno podprla stališča Angele Merkel, je sedaj v Sloveniji in Evropski uniji v ospredju vprašanje beguncev. A pri vprašanjih, koliko evropskih vrednot in humanosti je sposobna Evropa udejanjiti pri stiku s pomoči potrebnimi, je Cerarjeva naklonjenost do nemške politike odprtih vrat, do Angele Merkel, manjša kot v času pogajanj s Sirizo.

To Cerar tudi pove. »Pri begunski krizi je nemška vloga vedno bolj vprašljiva. Nemčija pošilja dvojne signale, govori o tem, da izvaja politiko odprtih vrat, to ponavlja tudi Angela Merkel. Na drugi strani pa ista Nemčija oži prehod čez svojo mejo,« recimo pravi. Ali pa: »osebno cenim humanitarno držo gospe Merklove, a v svoji izjavi, s katero je povzročila velik plaz migrantov, ni bila dovolj natančna«.

Zakaj ta zadržanost in kritika do Merklove? Premier Cerar res obsoja nestrpnost: »Odločno zavračam ksenofobijo, umetno ustvarjanje strahu. Veste, kaj temu sledi? Sledi ustvarjanje razdora. Ti politiki, ki na takšen način zbirajo politične točke, bi radi v Sloveniji ustvarili vtis, da živimo v kriznih razmerah.« S takšnimi politiki zanj dogovor ni mogoč. Vendar hkrati dodaja, da je pri vprašanju beguncev zelo pomembno vprašanje varnosti, absorpcijske sposobnosti družbe. »Naša smer je zelo jasna. Glede migracij je to humanitarnost, solidarnost znotraj EU, upoštevanje integracijskih sposobnosti in varnost državljanov. Te štiri stvari so od začetka krize enako pomembne, le retorični poudarki se menjajo. Na začetku je bila izpostavljena humanitarnost, zdaj varnost. Še posebej po kölnskih dogodkih so ljudje prestrašeni.«

Za premierja Cerarja je za dogodke v Kölnu primarno kriv trk kultur, ker v »nekaterih afriških plemenskih okoljih v odnosu moški-ženska dejanj, kot so se zgodila v Kölnu, ne štejejo za absolutno nesprejemljiva«. Zato je pač bolje, če begunci ostanejo blizu svojih dežel in domov, »ker težko sprejemajo evropsko kulturo«.

In žica? Zanjo se je odločil »zaradi obveščevalni podatkov«, zaradi Hrvaške, sporočila beguncem, Evropi in Slovenijo. Mi smo »urejena država«. Premier dodaja, da »žica ni povzročila nobenega problema, bila je rešitev. Je pa res, priznam, skrajno nesimpatična, bolelo me je, da smo se morali zanjo odločiti, in jo bomo odstranili takoj, ko bo mogoče. Za zdaj to še ni možno.« Očitke, da je žica spodbudila tiste, ki v beguncih vidijo grožnjo, zavrača. Zanj so opazke o tem, da je slovenska vlada premalo humanitarna, tendenciozne in neresnične.

Miro Cerar v intervjuju tudi zadržano prizna, da bo morala Slovenija prej ali slej sprejeti nekaj tisoč migrantov, ki se bodo za dlje časa naselili pri nas.

»Humanitarnost pomeni tudi sprejemanje ljudi v Slovenijo.«