Do leta 2050 več mrtvih v Italiji kot v Siriji

Nekatere raziskave podnebnih sprememb napovedujejo na prvi pogled nepričakovane spremembe. Kot na primer kažejo podatki najnovejše študije, ki jo je objavil medicinski časnik The Lancet, bodo podnebne spremembe do leta 2050 ubile več Italijanov in Grkov kot pa na primer Sircev, ki danes trpijo zaradi vojne. Študijo je sicer naredil dr. Marco Springmann v okviru oxfordskega programa o »prihodnosti hrane«, ki se izvaja na Univerzi Oxford v Veliki Britaniji. Gre za prvo študijo, ki se ukvarja s posledicami zmanjšanje ali otežene proizvodnje hrane zaradi podnebnih sprememb. Študija ugotavlja povezanost hranjenja z manjšimi količinam zelenjave, sadja ter manjšega uživanja rdečega mesa in podobnih vrst hrane zaradi podnebnih sprememb.

Do leta 2050 bo zaradi klimatskih sprememb letno umrlo okoli 124 Grkov na milijon prebivalcev, kar pomeni da bo Grčija tretja najbolj prizadeta država zaradi klimatskih sprememb, takoj za Kitajsko in Vietnamom. V študiji, ki se ukvarja z 155 državami, v katerih naj bi podnebne spremembe povzročile skupaj 4.630 smrti, naj bi Sirija zaradi enakega razloga izgubila 320 ljudi, kar je na primer 840 manj od Grčije. Klimatske spremembe naj bi v večji meri prizadele tudi nekatere druge države, vključno z Veliko Britanijo, Francijo, Nemčijo in Italijo. Francija je na primer po absolutnih številkah povzročenih smrti zaradi težav z oskrbo s hrano 23. (s 1.960 žrtvami) na seznamu držav, ki bodo utrpele največje število smrti ljudi zaradi podnebnih sprememb, Velika Britanija je 26. (1.510 žrtev), Romunija 30. (1.330 žrtev), Nemčija 34. (1.200 žrtev), Grčija pa 36. (1.160 žrtev). Nemčija, Francija in Velika Britanija so na lestvici z absolutnimi številkami višje zaradi številnčenjšega prebivalstva, medtem ko so iste države na drugi lestvici, ki upošteva število prizadetih glede na število prebivalstva, uvrščene nekoliko nižje.

Tudi na Poljskem, Portugalskem, Nizozemskem, v Španiji, Belgiji in Luksemburgu bo žrtev podnebnih sprememb do leta 2050 več kot v danes z vojno razdejanih državah, kot so na primer Libija ali Kongo. V skladu z napovedjo študije naj bi podnebne spremembe same do leta 2050 tako usodno prekinile tokove proizvodnje hrane, da bo zgolj zaradi tega leta 2050 umrlo že okoli pol milijona ljudi. Približno polovica žrtev (247.910) bo na Kitajskem, kjer bo umrlo 230 ljudi na milijon prebivalcev.

Tudi poselki v Sredozemlju bodo zelo prizadeti, posledice pa bodo čutile tudi sosednje države, ki uvažajo hrano iz teh držav. Vendar pa študija zelo jasno razkriva, da bodo v primeru če svet ne bo naredil nobenega koraka v smer zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov to imelo zelo neposreden vpliv tudi na proizvodnjo hrane v svetu tako, da bo prišlo do zmanjšanje izboljšav do leta 2050 za eno tretjino. To naj bi privedlo do zmanjšanja števila hrane ki je na voljo za 3,2 odstotke na posameznika oziroma 99 kilokalorij dnevno, štiriodstotnega zmanjšanja porabe sadja in zelenjave ter 0,7 odstotnega zmanjšanja porabe rdečega mesa. Te spremembe pa naj bi bile odgovorne za 529 000 »dodatnih smrti« prebivalcev večine sveta v letu 2050. V primeru pravočasnega ravnanja pa bi dostopna hrana lahko preprečila smrt 1,9 milijona ljudi.

V zvezi s temi problemi so o ukrepih EU razpravljali tudi ministri EU odgovorni za okolje. Ključni cilj še zmeraj ostaja ustavljanje segrevanja ozračja na največ dve stopinji nad predindustrijsko ravnijo. Uresničevanje dogovora iz Pariza o podnebnih spremembah bodo sicer prvič ocenili leta 2018, v EU pa ocenjujejo, da ne potrebujejo dodatnih načrtov za uresničevanje tega načrta. Vendar pa Lies Craeynest, svetovalec organizacije Oxfam za varnost hrane opozarja, da bodo »spremembe v proizvodnji hrane v Evropi kot tudi podnebne spremembe ki bodo vplivale na mednarodne verige oskrbovanja imele velike posledice tudi za Evropo.«