Brat kosovskega premiera zaprosil za azil v Nemčiji

Po poročanju kosovskega raziskovalnega novinarskega portala »Insajderi«, ki ga povzema agencija Deutche Welle je kosovski predsednik vlade Isa Mustafa potrdil, da je njegov brat zaprosil za politični azil v Nemčiji. Ob številnih beguncih iz Bližnjega vzhoda, ki v Evropo bežijo pred vojno, so se namreč za pot proti Nemčiji in drugim državam na severu Evrope odločili tudi nekateri ekonomski migranti iz balkanskih in drugih držav, ki pa se ne nahajajo v vojnem stanju in ne veljajo za varnostno problematične. Begunski val prebivalcev Kosova je sicer največji v zadnjih letih, večji je bil le še med leti 1990 in 1999.

Predsednik kosovske vlade je dejal, da je njegov brat, tako kot tudi nekateri njegovi nečaki in bratranci, zaprosil za azil v Nemčiji, skupaj z več tisoč drugimi prebivalci Kosova. Predsednik kosovske vlade je dejal, da so tudi njegovi sorodniki »delili enako usodo« kot ostalih 1,8 milijona prebivalcev Kosova. »Res je … Bil sem obveščen, da se je to zgodilo, da je zaprosil za azil izven države, zato da bi poiskal medicinsko pomoč za težko bolezen, ki je ni mogoče zdraviti na Kosovu,« je Isa Mustafa zapisal na svoji strani Facebooka. Kot tisoči drugih beguncev je brat kosovskega premiera Ragip v EU vstopil preko srbsko-madžarske meje, še preden so se meje zaprle. Potem ko je odšel v Francijo, kjer je bila njegova prošnja za azil zavrnjena, se je odpravil v Nemčijo. Junija leta 2015 je drugič zaprosil za azil v Nemčiji, samo nekaj dni predno je nemška kanclerka Angela Merkel v Berlinu na uradni obisk sprejela njegovega brata kot predsednika Kosova. Ragip se je nato vrnil v Prištino, njegovo stanje pa naj bi bilo »slabo«.

Za odobritev azila ni imel veliko možnost že zato, ker v skladu z nemško azilno politiko namreč Kosovo enako kot Albanija, BiH, Makedonija Črna gora in Srbija veljajo za »varne države« in zaradi tega prosilci za azil iz teh držav v Nemčiji in drugih državah EU praviloma niso uspešni. Po podatkih Evrostata je v zadnjih dveh letih v državah EU kljub temu za azil zaprosilo 70.000 prebivalcev Kosova, kar predstavlja četrto največjo skupino prosilcev za državljani Sirije, Afganistana in Iraka. Omenjene številke so rezultat številnih dejavnikov, predvsem pa še vedno zelo slabega stanja na Kosovu, kjer vlada več kot 40-odstotna nezaposlenost, ter lažjih pogojev za potovanje, predvsem preko Srbije. Kosovo, ki je leta 2008 razglasilo neodvisnost, sicer še vedno ostaja pod upravo in nadzorom OZN, Srbija pa neodvisnosti Kosova ne priznava.

Begunci in zaprta pot proti severu Evrope pa povzročajo težave tudi Grčiji. Zaradi zaprte »balkanske poti« je v državi že več kot 50.000 beguncev. Če bi se prihodi beguncev v Grčijo nadaljevali s sedanjo hitrostjo bi to pomenilo, kot poroča Business Insider, da bo država za begunce do julija letos porabila ne samo šesto milijonov, kot je računala doslej, pač pa štiri milijarde evrov. In to prav v trenutku, ko bo Grčija julija letos morala Evropski centralni banki in Mednarodnemu denarnemu skladu vrniti tudi dolg v višini več kot 3 milijarde evrov. 

Kot ocenjuje HSBC, bi »napetosti lahko dosegle vrh poleti, dvajsetega julija, ko bo Grčija morala plačati okoli 3 milijarde evrov dolgov in obresti Evropski centralni banki in v času ko je bil pritok beguncev julija lani najvišji.« EU pa je Grčiji zaradi »humanitarne krize« namenila okoli 700 milijonov evrov pomoči, vendar postopoma, v treh letih. Prvo leto bo Grčija dobila le 300 milijonov evrov. Po nemških izračunih pa oskrba vsakega begunca v Nemčiji stane okoli 13.000 evrov letno. Ob morebitnem poslabšanju begunske krize bi po oceni banke HSBC Grčija zato »lahko plačala visoko ceno«.