Španci, Italijani in Grki prihranke še kar selijo v Nemčijo in Luksemburg

Državljani Španije, Italije, Grčije, Francije in Portugalske še vedno tako malo zaupajo svojim bankam, da svoj denar raje nalagajo v Nemčiji, Luksemburgu, na Finskem in Nizozemskem. Bega kapitala med državami z evrom tako še vedno traja, kažejo zadnji podatki, ki njih je objavila Evropska centralna banka (ECB), na svojem blogu navaja svetovalec za investicije Mike Mish Shedlock.

Podatkov o begu kapitala po njegovih besedah nočejo komentirati ne v ECB ne pristojni za evroobmočje, med katerimi je zagotovo predsednik evroskupine Jeroen Dijsselbloem. Podatki ECB kažejo, da so banke in države, ki imajo primanjkljaj, nesolventne. Nemški davkoplačevalci pa bodo po Shedlockovih besedah nosili glavno breme te zmede, ko se bo zadeva sesula.

Za grške banke časopis Ekathimerini na svoji spletni strani objavlja, da so se depoziti grških bank februarja letos zmanjšali že drugi mesec zapored potem ko so se decembra lani povečali za 2.05 odstotka. Depoziti podjetij in gospodinjstev v Grčiji so se februarja znižali za 550 milijonov evrov na 121,68 milijarde evrov, kar je najmanj po juliju 2003. Januarja so znašali 122,23 milijarde evrov.

Podjetja in državljani so v sedmih mesecih po sklenitvi dogovora o tretjem reševalnem programu v grške banke vrnili le majhen del depozitov, ki so jih dvignili v času negotovosti, ali bo Grčija obstala v območju evra. Od julija do decembra lani so Grki iz bank dvignili za 42 milijard evrov depozitov.

Vse več Nemcev pa po poročanju Kleine Zeitung svoje prihranke seli v bančne trezorje. Teh je v bankah v nekaterih mestih že zmanjkalo, zato so že uvedli čakalne liste. Poleg strahu pred krajo naj bi bile razlog za odločanje Nemcev za množično selitev denarja v bančne sefe govorice o določitvi najvišjega zneska za dvig gotovine in o možnostih za uvedbo negativne obrestne mere (varčevalci bi banki morali plačati za denar, ki ga imajo naloženega na računih), pa tudi predlogi za ukinitev bankovca za 500 evrov.

ECB je prejšnji mesec dvignila negativno obrestno mero za banke, ki svoj denar hranijo pri njej in nekateri analitiki svarijo, da bodo banke te stroške začele prenašati na varčevalce. V združenju nemških hranilnic so prepričani, da se zaradi ostre konkurence med bankami in hranilnicami uvedbe negativne obrestne mere za varčevalce ni treba bati. Prvi mož Bundesbanke Andreas Dombret pa te možnosti ne izključuje.

Sicer pa tudi trezor na banki ni brezplačen. Na leto stane v povprečju 30 evrov. Ali Nemci v teh sefih hranijo le denar ali tudi zlato, nakit in druge dragocenosti zaradi varovanja bančne tajnosti ni znano. Povečala se je tudi prodaja trezorjev za doma - v zadnjih dvanajstih mesecih za 27 odstotkov.