Led iz ledenikov se seli na Antarktiko

Visoko na Mont Blancu znanstveniki na ledeniku Col du Dôme, na višini 4350 metrov vrtajo globoke vrtine v led in nato ledene bloke pošiljajo dobesedno na drugi konec sveta. Natančneje – na Antarktiko. Tudi to je dokaz posledic globalnega segrevanja ozračja. Ledeni bloki namreč vsebujejo tudi majhne mehurčke, v katerih je ujet zrak, takšen kot je bil na Zemlji pred tisoči in deset tisoči let. S pomočjo analiz teh mehurčkov je zato mogoče natančno ugotoviti, kakšna je bila npr. sestava zraka. To pa nam lahko veliko pove tako o segrevanju kot o sestavi ozračja tedaj, in tudi o življenju na Zemlji nekoč in danes. Poleg zraka vsebuje led še številne druge zanimive primesi. In s segrevanjem ozračja ta izjemna zakladnica podatkov preprosto – izginja.

Edina možnost, da to bogastvo podatkov shranimo za prihodnje rodove in analize je zato Antarktika, ki bo vsaj še nekaj časa, kljub globalnemu segrevanju, ostala takšna kot je sedaj – hladna in nedostopna. Znanstveniki na Mont Blancu zato vrtajo 130 metrov globoko skozi zasneženo skorjo ledu. Led nato označujejo in po kosih s helikopterjem odpeljejo najprej v Grenoble, nato pa na Antarktiko, kjer ga bodo shranili v posebej zgrajeno skladišče v okviru francosko-italijanske raziskovalne baze Concordia, ki je okoli 1800 kilometrov oddaljena od južnega pola.

Led ledenika Col du Dôme bo prvi od več deset primerkov ledu, ki bo v naslednjih letih na Antarktiki shranjen iz številnih držav sveta. In čeprav se zdi ideja na prvi pogled nekoliko bizarna – kakor da bi premog prevažali v Velenje – ima ta projekt zelo prepričljiv znanstven namen. »Ledeni bloki so kakor knjige. Vsako leto zapade nov sneg in doda nov list k tej knjigi, ki si zapomni podatke iz vsakega posameznega leta ledenikovega življenja. Pove nam vse o koncentraciji plinov in onesnaženja v atmosferi v določenem trenutku. Globje kot gremo, bolj potujemo nazaj v času. Toda ko se ledeniki topijo, se strani te knjige, tako tiste starodavne kot tudi novejše uničujejo. Zato urejamo arhiv, ki bo preprečil, da bi bile z našega planeta izbrisane in izgubljene dragocene informacije o preteklih klimatskih spremembah. Gre za tekmo s časom,« opozarja vodja projekta shranjevanja ledu na Antarktiki Jérôme Chappellaz iz Glaciološkega laboratorija v Grenoblu. Projekt nosi uraden naslov »Reševanje ledu v nevarnosti«.

Dokaz sprememb v zadnjih letih in segrevanja so podatki o merjenjih na ledeniku med leti 1994 in 2005 ter danes. Znanstveniki so odkrili, da se je v osrčju ledenika temperatura ledenika povečala za 1,5 stopinje. Če se bodo temperature dvigovale z enako hitrostjo, bo ledenik izginil v nekaj desetletjih. Z enakim problemom se srečujejo po vsem svetu. Po letu 1912 se je stopilo že več kot 80 odstotkov snega na Kilimandžaru, večina ledenikov v osrednji in vzhodni Evropi pa bo najverjetneje izginila do leta 2035. V ZDA je nacionalni ledeniški park Montana nekoč obsegal več kot 150 ledenikov, danes pa jih je samo še nekaj deset, vendar bodo v naslednjih desetletjih tudi ti ledeniki izginili. Prav zato bodo naslednje leto pričeli z jemanjem blokov vzorcev iz ledenika Illimani v Boliviji, ki ja najbolj ogrožen ledenik v Andih. Tudi njegov led bodo »preselil« na Antarktiko. »Hitrost bo zelo pomembna. Zagotoviti moramo, da se bodo ledeni bloki le minimalno stalili, preden njihova sredica znova pride v hladilnik na Antarktiki. V primeru Col du Dôme jih bomo v dolino prepeljali s helikopterjem, kjer bodo shranjeni v hladilnici pod zemljo, preden bomo jih nato odposlali na Antarktiko,« opozarja vodja projekta. Drugi podobni ledeniki so ledenik Colle Gniffetti na švicarsko-italijanski meji, ledenik Huascaran v Andih, ledenik Gulija na tibetanski planoti, Vzhodni Rongbuk blizu Mount Everesta in Mount Cook na Novi Zelandiji. Led Triglavskega ledenika očitno ni na seznamu za reševanje, kar je škoda vsaj zato, ker bodo s tem že kmalu nepovratno izgubljene informacije o tisočletnih spremembah v danes slovenskem okolju.