Anže Lebinger

 |  Družba

Enakopravna zastopanost spolov v politiki na lokalni ravni

V Sloveniji v politiko na lokalni ravni še vedno ni vključeno zadostno število žensk. Njihova udeležba je na različnih mestih odločanja zelo raznolika. Članic mestnih svetov je 42%, v večjih občinah jih je za tretjino več v občinskih svetih, medtem ko jih je v manjših občinah le za dobro petino. Le v 16 od 212 občin imamo v Sloveniji županjo. Prav tako je le v treh občinah več kot 50 odstotkov svetnic in kar deset občin je takšnih, kjer v občinskem svetu ni niti ene svetnice. Situacija se je od zadnjih volitev leta 2014 vendarle nekoliko spremenila, ko se je v celoti uveljavila 40-odstotna spolna kvota pri kandidiranju in princip izmeničnega uvrščanja spolov v prvi polovici kandidatne liste. Izvoljenih je bilo za deset odstotkov več občinskih svetnic kot na volitvah 2010, ko jih je bilo izvoljenih le nekaj več kot petina, vendar stanje kljub temu še zdaleč ni zadovoljivo.

Dobra lokalna samouprava je namreč ključna za dobre življenjske pogoje v lokalnih skupnostih, katerih polovico predstavljajo ženske. Je prostor, kjer ljudje zadovoljujejo svoje ključne potrebe in v kolikor ženske niso vključene v ustvarjanje lokalne politike in v odločanje na tej ravni, se njihov družbeni in ekonomski status ne bo izboljšal.

Ugotovitve izhajajo iz analize, ki je bila podlaga javne predstavitve predlogov zakonodajnih rešitev na področju bolj enakopravne zastopanosti obeh spolov v lokalni politiki. Predstavitev je potekala na začetku marca na Filozofski fakulteti v Ljubljani in je del projekta OPENN, oblikovana pa je bila na osnovi preučitve slovenske in norveške zakonodaje. Ugotovitve so predstavile in o njih razpravljale sodelavke na projektu Milica Antić Gaber, (Filozofska fakulteta, UL), Metka Roksandić (Ženski lobi Slovenije), Jasmina Vidmar (Skupnost občin Slovenije) in dr. Vlasta Jalušič (Mirovni inštitut).

Ugotovljeno je bilo, da so na Norveškem na lokalnih volitvah 2011 izvolili dobrih 38% žensk in več kot 22% županj (pri nas manj kot osem odstotkov). Čeprav prakse nekaterih ekonomsko in socialno bogatejših držav kažejo, da so spremembe na lokalnih nivojih hitrejše kot na nacionalnih, pa se v nekaterih okoljih dogaja ravno nasprotno – v njih ženske predstavljajo manjši odstotek med župani in svetniki. Tudi v Sloveniji se to dogaja, kar posebej velja za majhne občine in županske volitve, kjer se voli po večinskem volilnem sistemu.

Zakonodaja je sicer eden učinkovitejših mehanizmov, ki omogoča enakopravno zastopanost žensk pri političnem odločanju. Izkušnje so pokazale, da so načelno strinjanje o enakosti spolov in verbalna podpora sicer pomembni, a ne zadostni ukrepi za doseganje večje zastopanosti žensk v politiki. Določene ukrepe in zahteve je potrebno zakonsko opredeliti in na ta način pospešiti spremembe, ob tem pa ne gre spregledati učinka kvot, ki sicer niso imele takojšnjega vpliva, so pa nedvomno prispevale k postopnemu povečevanju deleža žensk v parlamentu.

Kljub nekaterim pomembnim zakonskim spremembam na tem področju pa v raziskavi, iz katere je povzet prispevek, ugotavljajo, da je slovenska zakonodaja, ko govorimo o enaki prisotnosti žensk in moških v politiki, še vedno pomanjkljiva, zlasti če pogledamo lokalni nivo. Deleži žensk na županskih mestih ter med svetnicami jasno kažejo, da je zakonodaja na tem področju očitno potrebna sprememb.

Poleg volilne zakonodaje (vpeljava volilnih kvot) igrajo pomembno vlogo pri kandidiranju in izvolitvi obeh spolov tudi strankarska pravila. Stranke so nasploh »čuvaji« demokracije in v tem smislu strankarske politike in demokratične ureditve predstavljajo pomemben strukturni moment ovire ali podpore za vstopanje žensk v lokalno politiko. Norveška izkušnja kaže, da je treba stranke spodbujati oziroma nagrajevati glede na dosežen rezultat. Poleg strankarskih ureditev in kvot v volilni zakonodaji je pri izvolitvi kandidatk pomemben tudi sam volilni sistem. Praksa v Sloveniji in drugod kaže, da je izvoljivost za ženske manjša v občinah z nižjim številom svetniških mest.

Več o ugotovitvah analize in predlaganih zakonodajnih spremembah si lahko preberete, če sledite tej povezavi >>

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.