Kakšna bi lahko bila prihodnost slovenskega prostora

Mesta po meri avtomobilov, oglasni panoji, nekontrolirana gradnja prizidkov, pisane fasade, slabo stanje mestnih dreves in podrta razmerja v prostoru kazijo podobe naših mest in slabšajo kakovost bivanja. Ko se zgodi epistemološka sprememba in se pojavi nov način videnja sveta, se spremeni položaj človeka v njem in tudi človek sam, so zapisali strani zavoda Danes je nov dan, kjer si lahko ogledate projekt Prostovid, ki nas spodbuja k večjemu zavedanju o kakovosti bivanja in nujnosti naše aktivne vloge pri tem.

"Orientacija v prostoru, ki je bila nekoč možna s pomočjo čutov, nato z zemljevidi, pa tehnologijo GPS, je postala predvsem digitalna. Zato se sprašujemo, ali bomo le nemi opazovalci podob, razkritih s pomočjo Google Street View Prostovid omogoča kritičen uvid v zatečeno stanje prostora iz domačega naslonjača. Prek ozaveščanja o dobrih in slabih praksah skušamo vplivati na posameznike, da se iz potrošnikov informacij prelevijo v soodločevalce o prostoru. Novinarji se s tematiko redko ukvarjajo, stroka čaka na priložnosti in posluh, politiki gledajo stran, prebivalci pa kljub vedno slabši bivalni kakovosti živimo v prepričanju, da nimamo vpliva na spremembe," so še zapisali ustvarjalci Prostovida.

Projekt je nastal v sodelovanju Oddelka za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete in Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani, pod mentorstvom krajinske arhitektke Darje Matjašec in arhitekta Mihe Dešmana. Na študentski delavnici so študenti s hitro analizo podob prostora, ki jih je leta 2013 pri nas zajel Google za potrebe storitve Google Street View, razgalili stanje slovenskega prostora. Študenti so na podobe naših krajev odgovorili s kritičnim vizualnim komentarjem in prikazali nasprotujoče si prostorske scenarije. Negativni trend so študenti ponazorili z dodajanjem, pozitivnega pa z odvzemanjem vizualnih motenj in oblikovanjem harmoničnega odprtega javnega prostora in stavb.Pritiski na prostor, ki negativno vplivajo na stanje, so najmočnejši na mestnih obrobjih (Barjanska cesta v Ljubljani, Cesta Boštjana Hladnika v Kranju) in v urbanih središčih (Škofja Loka, Vrhnika, Ljubljana, Maribor), v krajinsko privlačnih območjih (Murska Sobota) in turističnih središčih (Bled, Bohinj, Piran).

Projekt Prostovid si lahko ogledate na tej povezavi