Avstrija po zgledu Madžarske krepko zaostrila azilno zakonodajo

Avstrijski parlament je v skladu s pričakovanji potrdil ostro reformo azilne zakonodaje, ki med drugim uvaja možnost razglasitve neke vrste izrednih razmer, na podlagi katerih v državo ne bi spustili dejansko nobenega begunca več. V takem primeru bodo lahko s hitrim azilnim postopkom že na meji zavrnili prošnjo za mednarodno zaščito. Rdeče-črna vladna koalicija, ki jo sestavljajo socialdemokrati (SPÖ) in ljudska stranka (ÖVP), je nove ukrepe pripravila, potem ko je Avstrija v lanskem letu prejela rekordnih 90.000 prošenj za azil. Zaradi upada podpore v javnosti, ki se glede na javnomnenjske raziskave in izid nedeljskega prvega kroga predsedniških volitev vse bolj obrača k desničarskim svobodnjakom (FPÖ), je vlada že pred reformo azilne zakonodaje tudi napovedala, da letos v Avstrijo ne bo spustila več kot 37.500 prosilcev za azil.

V skladu z danes sprejeto reformo bo lahko vlada razglasila izredne razmere, če bodo pristojne službe ocenile, da zaradi velikega števila beguncev v državi ne morejo več zagotavljati "javnega reda in varovati notranje varnosti". Vlada je sicer temu določilu pripela še neobvezujočo pobudo, da se odreditev izrednih razmer podvrže strokovnemu mnenju. Izredne razmere bo sprva mogoče razglasiti za šest mesecev, nato pa jih bo mogoče po večkrat podaljšati za največ dve leti.

Reforma ob tem prinaša neke vrste hitre azilne postopke na meji. To pomeni, da bodo lahko prosilca za azilni postopek zavrnili na meji in ga vrnili v (varno) sosednjo državo, edino če mu bo uspelo dokazati, da ga v državi, iz katere je prišel (med katerimi je tudi Slovenija), grozi mučenje oz. preganjanje, ali pa bo imel v Avstriji najtesnejše sorodstvo. Gre za ukrep, ki mu v Evropski uniji z izjemo Madžarske ni podobnega.

Poleg tega bo lahko po novem obravnava prošnje za azil, če bo ta sprejeta, trajala 15 mesecev, medtem ko je moral biti doslej ta postopek sklenjen v šestih mesecih. Pravica do azila bo, ko jo bodo prosilcu odobrili prvič, z reformirano zakonodajo omejena na tri leta. Ta pa omejuje tudi združevanje prišlekov, ki so jim odobrili subsidiarno zaščito - pri teh gre večinoma za Afganistance - z njihovimi svojci.

Pred današnjim glasovanjem je bilo v Avstriji na račun reforme slišati nemalo kritik. Predsednica Zelenih Eva Gawischnig je v torek obsodila "dejansko zatrtje pravice do azile", avstrijska škofovska konferenca pa je izrazila zaskrbljenost zaradi "nedopustnega napada na temeljno človekovo pravico, kar je pravica do azila". Liberalni Neoss je izpostavil predvsem, da bi lahko možnost razglasitve izrednih razmer nekega dne padla v napačne roke.

Pri tem naj bi imel v mislih proti migrantom nastrojeni in evroskeptični FPÖ, ki v anketah že mesece uživa več kot 30-odstotno podporo, več od SPÖ in ÖVP, dodaten veter v jadra pa je dobil v nedeljo, ko je njen kandidat Norbert Hober z 35 odstotki glasov presenetljivo zmagal v prvem krogu predsedniških volitev. Zmaga se mu nasmiha tudi v drugem krogu 22. maja.

Novi avstrijski notranji minister Wolfgan Sobotka (ÖVP), ki se je danes prvič predstavil poslancem, pa je na drugi strani poudarjal, da Avstrija ne more sprejeti "vse bede tega sveta". Poudaril je tudi, da "vlada ne ukrepa iz užitka, temveč mora to storiti, ker druge države, ko gre za nadzor migrantov, ne opravljajo svojega dela".

Uresničevanje restriktivne zakonodaje bodo občutili tudi številni potniki in podjetja, izpostavlja dpa. Na mejnem prehodu Brenner med Avstrijo in Italijo, ki je tudi ena glavnih transportnih poti med jugom in severom Evrope skozi Alpe, bo namreč Dunaj uvedel mejni nadzor, saj se boji navala migrantov z Apeninskega polotoka. Izvajati naj bi ga začeli konec maja, avstrijski ukrepi pa močno skrbijo Rim, predvsem zaradi gospodarskih posledic.