Delo v Sloveniji je predrago

V človeški zgodovini sta KAPITAL in DELO vedno tekmovala za prisvojitev čim večjega dela ustvarjenega proizvoda. Oblast je z davki obremenila oba, a nikoli tako, da bi bila oba zadovoljna. V zadnjem času pa smo priča, tako na globalnem trgu kot na našem domačem dvorišču, izjemni intenzivnosti naporov kapitala, da poveča svoj delež. Običajno si je kapital povečeval svoj delež v obdobjih relativno nizke gospodarske in demografske rasti.

Vsak dan smo obveščani o davčnih malverzacijah s pomočjo podjetij v davčnih oazah na globalnem nivoju, na našem dvorišču pa že nekaj časa poslušamo pritožbe predstavnikov tujih podjetij o previsokih obremenitvah dohodkov iz dela. Oba pojava sta zelo povezana in jih zato moramo opazovati kot na napore kapitaka, da poveča svoj delež v prisvajanju ustvarjenega proizvoda.

Mediji tudi zelo natančno razlagajo kako potekajo te malverzacije, še zlasti, kadar potekajo preko podjetij, ustanovljenih v davčnih oazah. Dovolj natančno se tudi poroča o tem, da multinacionalke dosegajo maksimalne profite tudi ob pomoči uporabe »davčnega inženiringa«. Ravno tako se poudarja, da je v poslovno politiko multinacionalk vključeno temeljno vodilo, da ima podjetje dolžnost prikazati in plačati najnižje davke oziroma, da ne sme plačati več, kot je potrebno in da je še znotraj zakonskih okvirov.

To dosegajo predvsem tako, govorimo o multinacionalkah, da promet med njihovimi proizvodnimi podjetji poteka preko » vmesnih obračunskih« podjetij v državah, kjer so davčne obremenitve nižje. Po pravilu pa to ni v tistih državah, kjer imajo te multinacionalke svoja proizvodna podjetja. Med podjetji v tuji lasti so tudi takšna, ki v Sloveniji ustvarjeni profit prikažejo v Sloveniji. Bilo bi zelo pošteno, da se takšna podjetja z pozitivnim odnosom do okolja v katerem delujejo, javno pohvali. Novinarji, ki poročajo o gospodarstvu pa tudi poudarjajo, da mnoga tuja podjetja zelo nerada odgovarjajo na njihova vprašanja.

Ravno tako se v naših medijih intenzivno poroča, da je delo pri nas pedrago. In sicer predvsem zato, ker so davčne obremenitve plač previsoke. Predstavniki foruma tujih investitorjev  v Sloveniji so pred časom na sedežu GZ uspeli organizirati poslovni dogodek, na katerem sta sodelovala tudi premier in minister za finance. Na tem sestanku so predstavniki tujih investitorjev poučevali Slovenijo oz. naše predstavnike, o naših slabostih oz. o stvareh, ki jim niso všeč pri nas. V časopisju je bilo moč opaziti tudi zelo veliko število poročil o dejavnosti ameriško slovenske zbornice, nemško slovenske zbornice in tudi plačane članke o priporočilih (ali naročilih) tujih investitorjev naši vladi glede davčne zakonodaje in za odpravo drugih slabostih naše države.

Predstavniki lastnikov tujih firm so v ospredje svojih predlogov predvsem postavili zahtevo za znižanje davčne obremenitve dela. Iz medijev tudi izvemo, da se naš finančni minister s tem vprašanjem intenzivno ukvarja in govori o nujnosti sprememb davčnih obremenitev za nekatere dohodkovne skupine. Vendar o takšnih spremembah minister za finance razmišlja le znotraj proračunskih prihodkov in zavez države, predvsem evropski skupnosti o finančni vzdržnosti. Za nujno potrebne popravke oz. spremembe obremenitev nekaterih dohodkovnih skupin ministru manjka nekaj deset milijonov.

Tuja podjetja so prišla v našo deželo zato, da ustvarijo profit. In moramo biti ponosni, da je naše gospodarsko okolje tako dobro, da se profiti lahko ustvarijo. Naši gostje, torej lastniki firm v Sloveniji iz tujine in tako tudi ocenjevalci gospodarske klime pri nas, vztrajno ponavljajo,da je gospodarska klima pri nas slaba, so pa našli druge razloge, da so se odločili ustanoviti podjetje v naši državi. In tako izvemo od njih "Da so prišli sem predvsem, zaradi naših visoko usposobljenih kadrov, tudi infrastruktura menda ni slaba, ampak državna birokracija je pa pod vsako kritiko, sicer je pa pri nas kar prijetno živeti. Samo davki pa so problem".

Država participira na dohodku tako, da tako delu kot kapitalu naloži davke, zato, da lahko, v našem primeru, izobrazi, vzgoji, ustrezno pripravi kadre, ki jih gospodarstvo potrebuje. Torej, če naš minister za finance ne bo več mogel financirati naše socialne države, in v tem okviru tudi šolstva in znanosti, lahko popolnoma zagotovo pričakujemo, da bodo nam ljubi tuji investitorji, potem ko dobrih kadrov več ne bo na voljo, lepo odšli iz naše dežele. Na pobude foruma tujih investitorjev pri nas, moramo torej predvsem gledati kot na željo (in zahtevo) kapitala, da se mu naredi več prostora za ustvarjanje profita. Največje tuje družbe pri nas, ki so deli multinacionalk, praviloma ne prikazujejo profita v naši državi, čeprav je bil ustvarjen v Sloveniji. Če bi ga, bi imel minister za finance lahko delo, saj bi mu obdavčitev profita prinesla toliko prihodkov, da bi lahko znižal obremenitve nekaterih dohodkovnih skupin. Tako bi razbremenil delo. In naredil prostor za Kapital, ki bo brez dvoma takoj posegel po tem delu, saj bi sicer ali povišal plače ali pa prikazal profit.

V Evropo je prišel na obisk predsednik Obama. Splošno je znano, da bo pritiskal na evropske politike, da naj vendar že podpišejo t.im. prostotrgovinski sporazum (TTIP). Poglaviten dobitek tega dokumenta za kapital  je v tem, da bodo mednarodne korporacije lahko sodelovale pri pisanju pravil oz. davčne zakonodaje in potem ukrepale proti državam, ki se ne bodo držale teh pravil. Evropski birokrati so, ob izbruhu afere Panama, nenadoma ugotovili, da zakonodajni predlogi, ki bi naj zmanjševali možnosti evropskih podjetij za davčne utaje, že dve leti stojijo na mrtvi točki. Tako moramo ugotoviti, da se predstavniki kapitala v tem času na različnih nivojih izjemno trudijo ustvariti na področju davčne zakonodaje in predpisov več prostora za kapitak na škodo dela.

Države, še zlasti vodilne kapitalistične, se redko odločajo, da posežejo v poslovno politiko svojih velikih firm-paradnih konjev. Toda pred dnevi so Regulatorji v ZDA , nam v Sloveniji znani firmi,preprečili nakup firme v drugi državi, ki ima nižjo davčno stopnjo za obdavčitev profita. In navedli razlog-izogibanje davčnim obveznostim v matični državi. Morda je pa to zgled našim ministrom, da se pa lahko tudi kaj reče oz. da se zahteve in predlogi lahko postavijo tudi v obratni smeri.

V Sloveniji imamo izjemno priložnost opazovati različnost obnašanja do okolja dveh zelo podobnih firm, od katerih je LEK del multinacionalke in KRKA pretežno v rokah domačih delničarjev. V debato o potrebnosti znižanja davčne obremenitve dela  so se še posebno angažirali člani uprave Leka, tako z objavljanjem člankov kot z vodenjem omenjenega Foruma tujih investitorjev. Lekin Krka ta približno enako veliki firmi , ustvarita več kot milijardo evrov prihodkov, obe sta izraziti izvoznici, obe delujeta v farmacevtski industriji. V obeh podjetjih zaposlujejo nekaj stotnij doktorjev znanosti in magistrov.

V Krki dela deset tisoč ljudi in v Leku 3.300. Gospod Roš, sicer član uprave Leka za kadre pravi (Delo, 6.april, stran 5), da je dodana vrednost na zaposlenega v Leku zelo visoka, kar 94.223 evrov na zaposlenega, kar bi skupaj dalo več kot tristo milijonov evrov dodane vrednosti. Ampak na profit, ki predstavlja davčno osnovo za podjetje (za kapital) in s tem dobimo osnovo za davek in prihodek proračuna pa odpade le kakšnih 14 milijonov evrov ali desetkrat manj, kot je profita v Krki. Pade pa delež profita v Leku na manj kot en odstotek celotnih prihodkov, če upoštevamo vso obdobje, ko je LEK v tuji lasti. In če bi primerjali profit po zaposlenem, je ta v Leku  okoli 4.400 evrov na zaposlenega v letu 2014 in v Krki kar 14.500 evrov ali 3,4-krat toliko. Ravno tako je v Krki trikrat več zaposlenih kot v Leku, kar pomeni že po osnovi obdavčitve dela, da Krka prispeva v proračun trikrat več kot Lek.

Razlika v številu zaposlenih je seveda pogojena predvsem s tem, da je Krka samostojno podjetje in mora tako opravljati vse poslovne funkcije sama, v nasprotju z Lekom, ki je le del velike multinacionalke. Krkino dejavnost v turizmu lahko za to primerjavo zanemarimo. Upamo si trditi, da Krka obilno pripeva v proračun, temu je treba dodati še davek na dividende domačih delničarjev, ki tudi ni zamerljiv za naš proračun. In v tem okviru, tudi za pokritje stroškov šolstva in znanosti v naši državi, torej za vzgojo visoko kvalificiranih kadrov. Tako bi morali ravnati tudi lastniki Leka ali vsaj približno tako, če bi se obnašali odgovorno do svojih kadrov. Samo izkaz enakega profita kot ga izkazuje Krka bi v proračun prineslo okoli 25 milijonov evrov. In g. Mramor bi imel lažje delo.

Torej, tudi če je naš minister za finance še takšen garač in umetnik v preurejanju davčnega sistema, nima veliko možnosti za razbremenitev obremenitve dohodkov iz dela. Namreč, če je davčna osnova blizu ničle (kumulativno izkazani profiti podjetij v tuji lasti, predvsem multinacionalk), tudi povišanje stopnje obdavčitve, ne morejo nadomestiti prihodkov, ki se sedaj plačujejo od dela. Pri tem je znano, da podjetja obilno koristijo tudi zakonsko možne olajšave za zmanjševanje davčne osnove in tudi koristijo različne subvencije.

Vsak kapitalist mora vedeti, da mora skrbeti za svoj kapital , za svoje premoženje. Mora ga obnavljati. Sicer si izkoplje jamo. Naj se sliši še tako grobo, treba je jasno povedati, da za večino tujih firm slovenski, visoko usposobljeni kadri, žal predstavljajo le potrošni material, nekaj kar zavržeš, ko obrabiš. Za njega ne skrbijo tako kot za svoje premoženje in kapital. Zato lahko Slovenija kot država preživi le tako, da bomo vzgojili dovolj visokokvalificiranih kadrov in za to so potrebna sredstva. Tudi sredstva multinacionalk, saj je Slovenija vpeta v globalno gospodarstvo in velik odvisnik od svoje udeležbe v svetovni trgovini.

Slovenija stoji torej pred zelo pomembno odločitvijo o nadaljnjem vzdrževanju socialne države, katere del je tudi naš izobraževalni sistem, ki je do sedaj ustvarjal odlične kadre. Slovenija bo lahko tudi v bodoče tuje vlagatelje pridobila le na osnovi tega, kar tuji investitorji iščejo oz. potrebujejo. Ob kadrih torej tudi urejeno infrastrukturo in zgledno urejeno državo. Za to pa seveda rabimo ustrezno višino proračunskih dohodkov in torej tudi davke podjetij, ki so v tuji lasti. Zgoraj navedena poslovna politika tujih podjetij (torej brez izkaza profita v Sloveniji),nam ne daje veliko možnosti za spremembe davčne politike. Povečanje stopnje DDV bo samo še bolj posplošilo davčne obveznosti vseh državljanov, pri čemer bodo najbolj prizadeti revni. In tako bomo izgubili pomemben potencial oz. osnovo za izobraževanje dobrih kadrov.