Odziv na žaljive spletne komentarje

Uredništvo Guardiana je ustvarilo multimedijski spletni projekt »The web we want« (Splet, ki si ga želimo), s katerim želijo opozoriti na globalni fenomen online nadlegovanja. Raziskali so 70 milijonov komentarjev uporabnikov svoje spletne strani od leta 2006 naprej in odkrili, da je med desetimi najbolj razžaljenimi novinarji osem žensk in dva temnopolta moška. 

Novinarji Guardiana poudarjajo, da se na vseh novičarskih spletnih straneh pojavljajo komentarji, v katerih spletni uporabniki pogosto zapišejo stvari, za katere si ne moremo predstavljati, da bi jih rekli nekomu v obraz. Guardian ni nobena izjema. Omenjena raziskava, ki jo je izvedel medij, je prvi kvantitativni dokaz, da prispevki, ki jih napišejo ženske novinarke, pritegnejo več žalitev kot ti, ki jih napišejo moški, ne glede na temo prispevka. Guardianovi novinarji omenjajo še, da so med desetimi najbolj razžaljenimi novinarji Guardiana bili dve ženski in en moški istospolno usmerjeni ter od žensk ena muslimanka, ena pa judinja.

Sprašujejo se, kako bi se mogle novičarske organizacije na to odzvati. Nekateri pravijo, da je najbolj preprosto, da novinarji ne berejo komentarjev. Ampak, kot poudarjajo v Guardianu, v veliko primerih odzivi bralcev novinarstvo bogatijo. Zakaj bi torej onemogočili vse komentarje, če je problem le manjšina? Zato so v Guardianu raje kot bi se obrnili stran, problem raziskali.

Preko analize 70 milijonov komentarjev so ugotovili, da so 1,4 milijone komentarjev moderatorji blokirali, ker so kršili standarde Guardianove skupnosti. Večina od teh je bilo žaljivih ali pa popolnoma nepovezanih z obravnavano temo. Da bi ugotovili, ali se ženke in moške obravnava drugače, so klasificirali avtorje člankov glede na spol in ugotovili, da ženske kljub temu, da se danes dnevno objavlja več člankov kot nekoč, ostajajo v manjšini, »kot pri večini medijskih organizacij«. Najmanj žensk piše članke o športu, pa tudi o svetovnih novicah in tehnologiji. Edina rubrika, kjer prevladujejo ženske, je bila o Moda. Več blokiranih komentarjev so dobili prispevki ženskih novinark ne glede na rubriko. In bolj kot so v neki rubriki prevladovali moški oz. je šlo za »moške teme«, več je bilo blokiranih komentarjev, če je bila avtorica prispevka ženska.

Odkrili so tudi, da so nekatere teme pritegnile več žaljivih in motečih komentarjev kot druge. To so bile na primer diskusije o konfliktu med Izraelom in Palestino ali feministični prispevki, pa tudi prispevki o posilstvih. Žaljivi komentarji so se pogosto pojavljali tudi pod prispevki o etničnih in verskih manjšinah ter o LGBT skupnosti. .

Guardian je znotraj projekta ustvaril tudi kviz, preko katerega lahko bralec sam oceni, katere komentarje bi blokiral. Bralce pa poziva tudi, naj delijo svoje mnenje o tem, kako naj Guardian vključuje svoje bralce, da bi lahko izboljšali situacijo.

Tudi pri Mladini smo uvedli nov način urejanja komentarjev za bralce, ki se želijo odzvati na pisanje v reviji. Obstoječe nemoderirane komentarje smo zamenjali s pismi bralcev, ki jih tiskana izdaja Mladine pozna že dolgo. Kot smo zapisali, je »tudi v Mladini odklenkalo piscem, ki so s svojim pisanjem spodbujali sovraštvo, žalili in na splošno kvarili bralno izkušnjo naših bralcev. Mladina je vedno bila in bo v službi njenih bralcev in ti se še vedno lahko odzivajo na naše članke. Pisma bralcev svojega imena niso dobila po nesreči.«