Trump ne bi branil Slovenije?

Republikanski predsedniški kandidat Donald Trump je znova izzval precej ostrih reakcij javnosti, ko je s svojo zadnjo zunanjepolitično izjavo bistveno odstopil od dosedanje ameriške zunanje politike. V pogovoru za New York Times je namreč dejal, da pod njegovim vodstvom ZDA ne bodo branile baltskih držav zoper »rusko agresijo«, v kolikor te države ne bodo najprej »izpolnile svojih obveznosti do nas.« Donald Trump je že večkrat doslej opozoril, da večina od 28 držav članic zveze NATO ne izpolnjuje svojih obveznosti in za obrambo ne plačuje predvidenih 2 odstotkov bruto družbenega proizvoda vsake posamezne države. Slovenija na primer za obrambne zadeve nameni približno en odstotek bruto družbenega proizvoda letno. Zato je Donald Trump že v preteklosti zahteval, da morajo biti takšne države »pripravljene na to, da se branijo same.«

Analitiki njegovega govora so ocenjevali, da je republikanski predsedniški kandidat s tem, ko svoje poglede oblikuje okoli ekonomskih vprašanj, zavrnil bistvene predpostavke ameriškega vojaškega in zunanjepolitičnega razmišljanja. Zato naj bi bile Trumpove besede v zunanjepolitičnih in vojaških krogih dočakane »kot šok in z jezo«. Trump je sicer napovedal, da bi »si želel nadaljevati z obstoječimi mednarodnimi sporazumi«, da pa danes razmere v svetu niso več »enake kot pred 40 leti«. Prav tako je dal vedeti, da se po njegovi oceni »vzdrževati mednarodni red, ki prispeva k izgubi pri poslovanju, ne sliši zelo pametno.« »Za vojsko porabimo pravo bogastvo, da bi nato izgubili še 800 milijard,« je dejal Trump in podvomil tudi v smiselnost pošiljanja ameriških sil v južno kitajsko morje. Po njegovi oceni bi bilo »veliko bolj poceni«, če bi ZDA svojo vojsko imele doma.

Glede Turčije je pohvalil Tayyipa Erdogana, ki je uspel »preobrniti tok zadev«, glede očitkov Erdoganu zaradi kršitev človekovih pravic pa je dejal, da »ko svet vidi, kako slabe so glede tega ZDA in ko potem mi pričnemo govoriti o državljanskih svoboščinah, to ne daje vtisa, da smo zelo dober primer. Mislim da nimamo pravice, da pridigamo drugim.«

Kmalu so sledile številne reakcije. Generalni sekretar zveze NATO Jens Stoltenberg je dejal, da »se ne želi vmešavati v ameriško predsedniško kampanjo«, da pa je kljub temu »solidarnost med članicami ključna vrednota za NATO«, ter da je »to dobro za evropsko varnost ter za ameriško varnost«, kajti tako »branimo eni druge.«

Odzval se je tudi Toomas Hendrik, predsednik Estonije, članice zveze NATO in »tvitnil«, da je Estonija ena od 5-ih članic zveze NATO v Evropi, ki je spoštovala zavezo zveze NATO o 2-odstotnih prispevkih za obrambo ter da se je »borila v Afganistanu v operaciji v skladu s členom 5. Washingtonske pogodbe.« Odzvali so se tudi v štabu Hillary Clinton in ocenili, da je »pošteno reči, da Vladimir Putin stavi na Trumpovo predsednikovanje.« »Desetletja so ZDA dajale kot železo čvrste garancije našim NATO zaveznikom, da jih bomo branili, če bodo napadeni, tako kot so oni branili nas , ko smo bili mi napadeni 11. septembra. Donald Trump je bil vprašan, če bo spoštoval te obveznosti. In odgovoril je … da jih morda bo, ali pa ne tudi ne.

»Ronalda Reagana bi bilo sram. Harrya Trumana bi bilo sram. Republikanci, demokrati in neodvisni kandidati, ki so pomagali zgraditi NATO v najbolj uspešno vojaško zvezo v zgodovini, so vsi skupaj prišli do enakega sklepa: Donald Trump je značajsko nesposoben in odločno nepripravljen za vlogo našega vrhovnega poveljnika,« so zapisali v štabu Hillary Clinton.

Toda glede na to, da ZDA v proračun NATO prispevajo več kot 70 odstotkov denarja, medtem ko številne članice zveze NATO svojih obveznosti ne izpolnjujejo, Trumpove besede mnogi niso razumeli tako dramatično. Senator Bob Corker, podpornik Donalda Trumpa in predsednik Odbora za zunanje zadeve v senatu je dejal, da so »so mnogi med nami postali ogorčeni zaradi dejstva, da ZDA igrajo tako dominantno vlogo pri obrambi naših NATO zaveznikov in to ne glede na dejstvo da zelo cenimo in spoštujemo pomen samega zavezništva.« Tudi komentarji, ki Trumpa uvrščajo med zaveznike Rusije, so verjetno nekoliko pretirani. Republikanci so na primer res preprečili sprejetje obrambnega proračuna, ki bi omogočil oboroževanje Ukrajine, toda po drugi strani so administracijo v Kremlju obtožili, da »spodkopujejo osebne svoboščine in temeljne pravice ruskega ljudstva«.