MLADINA Trgovina

Izak Košir

27. 10. 2017  |  Mladina 43  |  Politika

Zgrešena volilna napoved

Varčujemo, pa naj stane, kar hoče

Napačna napoved rezultata predsedniških volitev na nacionalni televiziji

Napačna napoved rezultata predsedniških volitev na nacionalni televiziji
© RTV

»Še gledalcem in RTV-plačnikom pojasnilo. Včeraj smo objavili volilno napoved, ki je zaradi metodoloških in zunanjih vzrokov zgrešila izid predsedniških volitev. V agenciji Episcenter, ki je za nas pripravila volilno napoved, se vsem gledalcem in poslušalcem javne radiotelevizije za napako opravičujejo. Plačilu za opravljeno delo so se odpovedali.« Tako je Rosvita Pesek v ponedeljkovih Odmevih prebrala opravičilo gledalcem in gledalkam glede napačnih izsledkov javnomnenjske ankete, ki so pokazali, da bo predsedniški kandidat Borut Pahor zmagal že v prvem krogu. Na tem podatku so nato temeljili tudi vse analize in podatki v nedeljskem TV-Dnevniku, ki jih je predstavljal Igor E. Bergant. To je bilo zanj še posebej nerodno, čeprav sam ni bil nič kriv, saj je bila oddaja tako zastavljena, ker so uredniki in novinarji zaupali Episcentrovim napovedim.

Zgrešeni rezultati tudi niso edina težava. Napačen je že izraz ’volilna napoved’ (angleško: exit poll), saj je bila raziskava Episcentra pravzaprav javnomnenjska anketa in ne t. i. exit poll, ki v angleščini pomeni, da volivce anketirajo takoj, ko pridejo z volišča. Opinion poll, kar je pravzaprav opravil Episcenter, pa v angleščini pomeni, da so volivce spraševali, koga bodo volili – torej so anketo opravili pred dejanskimi volitvami. Na RTV Slovenija so pojasnili, da je bila agencija Episcenter izbrana na podlagi zbiranja ponudb več ponudnikov izvajalcev raziskav javnega mnenja. »Povpraševanje smo poslali štirim agencijam, izbrana je bila cenovno najugodnejša, s katero smo sicer sodelovali prvič,« so dodali.

A če to za trenutek pustimo ob strani, s(m)o se številni spraševali, zakaj tokrat (prvič v zgodovini volitev v samostojni Sloveniji) ni bilo vzporednih volitev, torej dejanske volilne napovedi. V ozadju naj bi bil spor med nacionalko in Pro Plusom, ki sta vzporedne volitve prej opravljala skupaj, torej sta si delila stroške, ki naj bi po nekaterih ocenah znašali okoli 30 tisoč evrov. To za javno televizijo in največjo komercialko ni pretirano velik zalogaj.

Pri Pro Plusu so pojasnili, da so na Pop TV in Kanalu A predsedniške volitve spremljali že med televizijskimi soočenji, pri tem pa jim je pomagal Inštitut Mediana. »Raziskave so bile izvedene na reprezentativnem panelu slovenske populacije, ki je natančno spremljal in napovedoval ’izid predsedniških volitev’,« so pojasnili v službi za stike z javnostmi in dodali, da so bili z RTV Slovenija pripravljeni opraviti vzporedne volitve, vendar se nacionalna televizija za to možnost kasneje ni odločila. Anketa, ki so jo po koncu volilnega molka objavili na POP TV, je sicer pravilno napovedala drugi krog volitev, kot taka pa seveda ni bila neposredna napoved volilnega rezultata.

Prav ta slaba odločitev za neizvajanje vzporednih volitev, ki bi jih RTV Slovenija lahko opravila skupaj s Pro Plusom in si tako zmanjšala stroške, je pripeljala do najbrž največjega spodrsljaja, kar smo jih v povezavi z volitvami doživeli na nacionalni televiziji.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.